MEDNARODNA IZMENJAVA OKOLJSKIH PODATKOV

MEDNARODNA IZMENJAVA OKOLJSKIH PODATKOV Urška Kušar, Barbara Bernard Vukadin, Nataša Kovač, Nika Zupan; urska.kusar@gov.si, barbara.bernard-vukadin@gov.si, natasa.kovac@gov.si, nika.zupan@gov.si, Agencija RS za okolje POVZETEK S prispevkom želimo prikazati pomen in način mednarodnega pretoka podatkov o okolju v Sloveniji. Prikazani so primeri podatkovnih tokov, primeri racionalizacije poročanja in nekatere rešitve v duhu globalne izmenjave informacij o okolju. Analizirani so koncepti medinstitucionalnega sodelovanja ( Skupina štirih ) in razvijajočega se skupnega porazdeljenega informacijskega sistema - SEIS (Shared Environmental Information System), v razvoj katerega smo vpleteni kot članica EU in preko katerega bomo prispevali k boljšemu globalnemu razumevanju stanja in trendov v okolju, tudi v povezavi s kakovostjo življenja. Ključne besede: okolje in kakovost življenja, podatkovni tokovi, interoperabilnost, mednarodna primerljivost, kazalci okolja INTERNATIONAL EXCHANGE OF ENVIRONMENTAL DATA ABSTRACT Our contribution aims to show the significance and the mode of international data flows in the field of environment in Slovenia. Examples of data flows, reporting rationalization and some solutions in global data exchange are shown. We analyze the concepts of interinstitutional cooperation (Group of 4), and the development of SEIS - Shared environmental information system in which Slovenia plays its role as an EU member state. We believe SEIS will contribute to better knowledge on state and trends of global environment, also in the connection with the quality of life. Key words: environmental protection and quality of life, data flows, interoperability, international comparability, environmental indicators 1

1. UVOD S prispevkom želimo poudariti pomen pravočasnega, točnega in zanesljivega poročanja podatkov, v tem kontekstu predvsem okoljskih, ki jih različne institucije v imenu države posredujejo mednarodnim organizacijam, na podlagi mednarodnopravnih obveznosti ali dogovorov. Ob vse bolj uveljavljenemu soglasju, da reševanje globalnih problemov, predvsem okoljskih, zahteva tudi bolj usklajeno globalno upravljanje, lahko pričakujemo, da se bodo tudi zahteve po zbiranju podatkov na nacionalni ali podrobnejši, regionalni ravni v okviru različnih mednarodnih institucij še povečevale. Zaradi vse večje obremenjenosti statističnih in sorodnih poročevalskih enot v državni upravi ter vse večjih zahtev po krčenju stroškov, je tako na globalni, evropski kot nacionalni ravni nujna racionalizacija zbiranja, upravljanja in poročanja podatkov. Za implementacijo slednjega menimo, da je še nekaj prostora, tako v Sloveniji kot na evropski in mednarodni ravni. Kot primer predstavljamo možnost racionalizacije na področju podatkov o odpadkih. 2. OKOLJSKI PODATKI V KAZALCIH MEDNARODNIH INSTITUCIJ TER ZASTOPANOST SLOVENIJE V NJIH V zadnjih nekaj letih se bolj kot kdajkoli prej pojavljajo potrebe po kazalcih, ki presegajo BDP kot osnovno merilo napredka. Taki kazalci, ki merijo in kombinirajo različne dimenzije blagostanja naj bi zagotavljali boljšo osnovo za oblikovanje politik, še posebej, če jih znamo pravilno kombinirati z bolj podrobnimi podatki, ki so del sektorskih (zdravje, promet, energetika ipd.) ali tematskih kazalcev (narava, odpadki, vode, zrak ipd.). Različne mednarodne organizacije zato razvijajo različne nabore kazalcev, kot so strukturni kazalci, (osnovni nabor kazalcev Evropske agencije za okolje (EEA), trajnostni kazalci razvoja Eurostata idr) ali sintezni kazalci (Okoljski odtis, Indeks okoljske trajnosti, Indeks srečnega planeta, Indeks človeškega razvoja ipd). Ti kazalci so sami po sebi precej kompleksni, saj upoštevajo več različnih komponent naravne vire, izobraževanje, dostopnost dobrin, zdravje, sposobnost narave za proizvodnjo materialnih dobrin (les, voda) idr. Zato njihov razvoj zahteva veliko naporov in prizadevanja poročevalskih enot ter povezovanja na mednarodnem nivoju. V ta namen so organizirane številne mednarodne razprave in delavnice. Eno takih je leta 2007 organizirala tudi Komisija EU (Beyond GDP Conference), avgusta 2009 pa je izdala Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom GDP and beyond Measuring progress in a changing word (COM(2009) 433 konč.). Pozornost posameznih držav bi morala biti usmerjena predvsem v pripravo in usklajevanje podatkov, ki se zbirajo v mednarodnih podatkovnih zbirkah. Ne glede na to, kakšen je osnovni koncept razvoja, ki ga nabor ali sintezni kazalec želi zaobjeti, vedno je njegova dejanska uporabnost odvisna od dostopa do podatkov (njihove kakovosti, ažurnosti, zanesljivosti, popolnosti, primerljivosti itd.) v mednarodnih podatkovnih zbirkah. Najpogosteje so to baze statističnih oddelkov najpomembnejših svetovnih/evropskih inštitucij kot so FAO (Food and Agriculture Organisation), Svetovna banka, Mednarodna agencija za energijo, OECD, Eurostat, EEA, sekretariati mednarodnih okoljskih konvencij itd. Njihove baze se polnijo preko rednih, največkrat letnih poročil držav članic, na podlagi predpisanih metodoloških in tehničnih navodil. Drugi izhajajo iz: različnih raziskovalnih projektov - pomanjkljivost je, da so podatki težje preverljivi in pogosto zbrani le za enkraten namen. različnih nevladnih okoljskih organizacij ter profitnih organizacij (multinacionalke, medijska podjetja), ki odpirajo svoje baze tudi za javno uporabo. 2

podatki izvedeni iz satelitskih posnetkov in drugih virov daljinskega zaznavanja, ki jih zagotavljajo različne inštitucije (European Space Agency, Joint Research Centre, EUMETSAT idr.) katerih prednost naj bi bila predvsem neodvisnost od državnih administracij ter bistveno boljša ažurnost podatkov. Podrobnejši vidik uporabljenih podatkovnih virov pri merjenju (tudi) okoljske dimenzije razvoja podajamo v nadaljevanju. 2.1. Okoljski odtis Okoljski odtis je kazalec trajnostnega razvoja. Evropska agencija za okolje ga uvršča med kazalce za spremljanje pojavov na področju biodiverzitete v tako imenovani SEBI (Sustainable Environmental and Biodiversity Indicators) nabor kazalcev. Računi okoljskega odtisa skušajo odgovoriti na vse bolj aktualno raziskovalno vprašanje o tem, koliko regenarativne sposobnosti planeta (kapaciteta biosfere) potrebujemo, da zadovoljimo potrebam človekovih dejavnosti (za proizvodnjo sredstev, ki jih človek potroši in za absorpcijo onesnaženja, ki pri tem nastane). Izraža se v standardizirani enoti biološko produktivne površine, globalnem hektarju (gha). V svetovnem merilu je človeštvo v letu 2005 za približno 30% preseglo proizvodnjo biosfere (glej sliko 1 in sliko 2). (Global Footprint Network, National Footprint Accounts edition 2008). Globalni okoljski odtis se je od leta 1961 (prvi izračun) povečal s 1,7 gha/osebo na 2,7 gha/osebo v letu 2005. Povečanje gre predvsem na račun večjega odtisa energentov oz. vse večje porabe energije na osebo. Med vsemi državami najvišji okoljski odtis beležijo Združeni arabski emirati (9,5 gha/osebo), sledijo jim Združene države Amerike (9,4 gha/osebo). Ob biokapaciteti planeta 2,1 gha/osebo je tako globalni okoljski odtis v letu 2005 presegel globalno biokapaciteto za 0,6 gha/osebo oz. za slabo tretjino. To pomeni, da bi ob sedanji porabi naravne biokapacitete potrebovali 1,28 Zemlje kot planeta, oz. da bi Zemlja za regeneracijo tega, kar človeštvo porabi v enem letu, potrebovala 1,28 leta. Evropa kljub temu, da je drugi najmanjši kontinent, precej prispeva k globalnemu ekološkemu odtisu in zato je njena vloga toliko odgovornejša. Globalni okoljski odtis Evrope se je začel poviševati po letu 1961, ko je bilo povpraševanje skoraj enako biokapaciteti. Leta 2005 pa je bil že dvakrat večji. Slika 2 prikazuje okoljski odtis držav članic EU. Ta je bil leta 2005 nad svetovnim povprečjem (v povprečju 4,7 gha/osebo) in sicer 2 krat večji od njene biološke kapacitete kar pomeni, da bi EU glede na trenutno stopnjo potrošnje potrebovala dvakrat več naravnih virov. K temu je največ prispeval odtis energentov (ogljični odtis), sledi biološki odtis (biokapaciteta), najmanj pa odtis infrastrukture (pozidana območja) (podrobni podatki v preglednici 1). Slovenija je bila leta 2005 z okoljskim odtisom 4,5 gha/osebo pod povprečjem EU, vendar nikakor ne med državami z najnižjim okoljskim odtisom (slika 2). Glede na leto 1992 se je okoljski odtis povečal za 2,8 gha/osebo. Slovenija je od leta 1999 naprej v okoljskem deficitu, ko je primanjkljaj znašal 0,1 gha/osebo, leta 2005 pa že kar 2,3 gha/osebo. Izmerjena biotska kapaciteta naše države (2,2 gha/prebivalca) kaže, da porabimo za svoje dejavnosti preveč naravnih virov oz. da preveč obremenjujemo okolje z odpadki izpusti (4,5 gha/preb). Največjo biokapaciteto Sloveniji prinašajo gozdovi a ne dovolj, da bi kompenzirali izpuste CO 2, ki pomenijo največji prispevek k okoljskemu odtisu (glej sliko 3 in preglednico 1). 3

Koncept in metodologija okoljskega odtisa sta bila v začetku deležna številnih kritik, tako na konceptualni ravni (ali je obravnavana problematika sploh relevantna oz. ali so dobljeni rezultati sploh uporabni), predvsem pa na metodološki ravni (ali uporabljena metodologija dovolj dobro odgovarja na zastavljeno vprašanje, da so rezultati relevantni). Tako koncept kot metodologija se razvijata že več kot desetletje (Global Footprint Network, 2009). Naraščajoče spoznanje po potrebi tovrstnih meril za»drugačno«merjenje napredka je v zadnjih letih prispevalo dodaten zagon k izboljšavam (Hall J., 2009, GFN, 2009) in danes že lahko rečemo, da se vizija GFN, ki želi videti okoljski odtis kot del vseh resnih nacionalnih naborov kazalcev razvoja, že uresničuje. Kazalec naj bi imel podobno vlogo, kot jo ima spremljanje BDP na ekonomskem področju. Države, ki bodo upravljale in vodile razpoložljivost biološke produktivnosti v okviru svojih meja ter s tem spremljale lastno porabo, bodo zaradi omejenih naravnih virov lahko v prednosti pred ostalimi. Okoljski odtis, kot ga izračunava GFN na podlagi predpisane metodologije (Calculation metododlogy for the National Footprint Accounts, 2008 Edition), črpa podatke iz različnih virov, v prvi vrsti pa iz mednarodnih baz podatkov, ki jih objavljajo Food and Agriculture Organization of the United Nations (FAO), International Energy Agency, UN Statistics Division in Intergovernmental Panel on Climate Change, ter iz nekaterih preverjenih znanstvenih publikacij in tematskih zbirk. Podatki o kmetijskih in pašnih površinah ter gozdu in ribištvu so povzeti po zbirki FAOSTAT, podatki o pozidanih območjih po CORINE LAND COVER (za države, kjer je na voljo, za ostale preračuni po FAOSTAT-u), podatki o ogljičnem odtisu na podlagi zbirk podatkov International Energy Agency. Zbirka FAOSTAT vsebuje predvsem podatke o kmetijski, gozdarski in ribiški proizvodnji, ki jih preko nacionalnih statističnih sistemov in kmetijskega resorja letno poročajo države. Tudi podatki o izpustih CO 2 iz domačih virov izgorevanja fosilnih goriv, ogljika vključenega v produkte v mednarodni trgovini in deleža države pri mednarodnem prometu so preračuni IEA narejeni na podlagi podatkov o proizvodnji in rabi energije, ki jih posredujejo nacionalni statistični uradi. CORINE LAND COVER je georeferencirana baza podatkov o pokrovnosti tal, narejena na podlagi satelitskih posnetkov, ki je bila za stanje v letih 1996, 2000 in 2006, tako kot za večino držav članic EU, narejena tudi za Slovenijo v sodelovanju med Evropsko agencijo za okolje in Ministrstvom za okolje in prostor (GURS in ARSO). Kljub uspešnosti izračunavanja okoljskega odtisa obstaja velika verjetnost, da je le-ta podcenjen, saj ne upošteva vseh posledic človeških aktivnosti, za katere ni dovolj podatkov (npr. kisel dež) ter aktivnosti, ki sistematično zmanjšujejo sposobnost regeneracije narave, (kot so npr. uporaba materialov) ki jih biosfera ne more asimilirati (npr. plutonij, PCB, CFC, dioksini). Tudi procesi, ki povzročajo nepopravljivo škodo na biosferi (npr. izumiranje vrst, zmanjševanje zalog fosilnih goriv, krčenje gozdov, širjenje puščav, onesnaženost vode zaradi intenzivnega kmetijstva in živinoreje) niso zajeti v izračunih okoljskega odtisa. 4

Slika 1: Razmerje med Zemljino biokapaciteto in povpraševanjem človeštva glede na vrsto povpraševanja. Vir: Global Footprint Network, National Footprint Accounts edition 2008 15,0 10,0 gha/osebo 5,0 0,0 okoljski odtis biokapaciteta okoljski deficit -5,0-10,0 Združeni arabski ZDA Španija Grčija Belgija&Luksemburg Velika Britanija Italija Nizozemska Portugalska Češka EU Nemčija Slovenija Danska Avstrija Irska Poljska Francija Madžarska Romunija Slovaška Bolgarija Litva Estonija Latvija Švedska Finska Slika 2: Okoljski odtis, biokapaciteta in okoljski deficit v nekaterih državah EU, v ZDA in Združenih arabskih emiratih v letu 2005 Vir: Global Footprint Network, 2009. (http://www.footprintnetwork.org/en/index.php/gfn/page/footprint_for_nations/, 20.9.2009) Slika 3: Okoljski odtis in biokapaciteta na osebo v Sloveniji Vir: Global Footprint Network, 2003-2009 Opomba: Podatki za Slovenijo so v uporabljenih podatkovnih bazah na voljo le od leta 1993 dalje 5

Okoljski odtis - skupaj Odtis kmetijskih površin Pašni odtis Gozdni odtis Odtis ribiških območij Ogljični odtis Pozidana območja Evropa 4.7 1.17 0.19 0.48 0.11 2.58 0.17 Slovenija 4.5 0.87 0.29 0.50 0.01 2.68 0.11 Združeni arabski emirati 9.5 1,03 0,03 0,37 0,21 7,82 0,00 ZDA 9.4 1,38 0,30 1,02 0,10 6,51 0,10 Biokapaciteta - skupaj Kmetijske površine Pašne površine Gozd Ribiška območja Pozidane površine Evropa 2.3 1.00 0.21 0.64 0.29 0.17 Slovenija 2.2 0.27 0.32 1.49 0.00 0.11 Združeni arabski emirati 1.1 0.13 0.0 0.0 0.94 0 ZDA 5.0 2,30 0,29 1,78 0,55 0,10 Okoljski deficit Evropa -2.4 Slovenija -2.3 Združeni arabski emirati -8.4 ZDA -4.4 Preglednica 1: Okoljski odtis in biokapaciteta za Slovenijo in Evropo (današnje države EU-27) za leto 2005. Vir: Global Footprint Network, National Footprint Accounts edition 2008 2.2. Uporaba kazalca okoljskega odtisa in primer indeksa srečnega planeta Okoljski odtis je pogosto uporabljen tudi kot element v drugih sinteznih kazalcih npr. pri Indeksu srečnega planeta (Happy Planet Index 2.0), kjer je v kombinaciji s podatkom o pričakovani življenski dobi (povzeto po Poročilu o človekovem razvoju (UNDP, 2009), podatka o zadovoljstvu v življenju (povzetih iz anketnih raziskav World Values Survey in raziskav medijske hiše Gallup) uporabljen kot merilo za okoljsko učinkovitost pri uveljavljanju merjenja blagostanja ljudi. Po tem indeksu je Slovenija med državami z vsaj eno slabo komponento (NEF - The New Economics Foundation, 2009), med evropskimi državami pa skupaj z Avstrijo, Švico in skandinavskimi državami sodi v skupino srečnejših držav (tabela 3) (NEF - The New Economics Foundation, 2009a). Indeks srečnega planeta objavlja britanska dobrodelna organizacija NEF (The New Economics Foundation, 2009). Za potrebe spremljanja trajnostnega razvoja se kazalec okoljskega odtisa največkrat kombinira z indeksom človeškega razvoja (v nadaljevanju HDI Human Development Index). HDI uvrščamo med socialne komponente kazalcev trajnostnega razvoja. Vključuje tri področja družbenega razvoja - zdravje (pričakovano trajanje življenja ob rojstvu), dohodek oziroma dostop do virov, ki ljudem omogočajo dostojen življenjski standard (BDP na prebivalca po kupni moči) ter izobraženost in znanje (bruto stopnja vključenosti in pismenosti). Vrednosti HDI in sestavnih indeksov se gibljejo med 0 in 1. Metodologija za izračun HDI se je razvila v okviru Razvojnega programa Organizacije Združenih narodov (UNDP). Podatke za Slovenijo in druge države izračunava in so na voljo v podatkovni bazi in poročilu UNDP (Human Development Report. Oxford University Press, UNDP/Oxford). 6

V Sloveniji se, kot kaže slika 4, vrednost HDI od leta 1992 dalje (ko je bil na voljo prvi preračun za Slovenijo) počasi, a stalno izboljšuje. K njegovi razmeroma hitri rasti sta v devetdesetih letih prejšnjega stoletja prispevala predvsem rast BDP ter povečanje vključenosti prebivalcev v izobraževanje. Čeprav se vrednost stalno izboljšuje, pa je pozitiven vpliv pričakovanega trajanja življenja ob rojstvu na skupno vrednost indeksa manjši. Države z najvišjimi vrednostmi HDI so bile v letu 2005 Norveška, Irska in Avstralija. Slovenija se je v svetovnem merilu v letu 2005 uvrstila na 29. mesto (HDI 0,917, glej preglednico 2). Najnižjo vrednost HDI sta imeli med EU-27 v letu 2005 Romunija in Bolgarija. Pri sinteznih kazalcih ne smemo spregledati dejstva, da jih politika potrebuje. Metodološko jih je potrebno stalno izboljševati, države pa morajo biti pozorne, da so poročani podatki nacionalno usklajeni in mednarodno primerljivi. Odločevalci na vseh ravneh odločanja (nacionalni, regionalni nivo) namreč potrebujejo točne, zanesljive in ažurne informacije za potrebe določanja ciljev in spremljanja napredka. Kazalca kot sta okoljski odtis in HDI igrata kot kazalca trajnostnega razvoja ključno vlogo pri dokončanju ciljev in načrtovanju/vodenju razvojnih nalog. 9 8 2005 okoljski odtis (gha/osebo) 7 6 5 4 3 2 1 2001 2000 cilj za HDI 2005 2003 2005 2003 2001 2000 2000 2003 2000 2001 2003 2005 0 0,750 0,800 0,850 0,900 0,950 1,000 HDI cilj za okoljski odtis po GFN Slovenija Danska Irska Romunija Slika 4: Indeks človeškega razvoja (HDI) v kombinaciji z okoljskim odtisom v Sloveniji in nekaterih državah EU v letih 2000, 2001, 2002, 2003 in 2005 Vir: Human Development Report (UNDP), 2002-2006 in Global Footprint Network, 2009. (http://www.footprintnetwork.org/en/index.php/gfn/page/footprint_for_nations/, 20.9.2009) Indeks človeškega razvoja 2000 2001 2002 2003 2004 2005 Slovenija 0,892 0,881 0,895 0,904 0,91 0,917 Danska 0.926 0.930 0.932 0.941 0.943 0.949 Irska 0.925 0.930 0.936 0.946 0.956 0.959 Avstrija 0.926 0.929 0.934 0.936 0.944 0.948 Romunija 0.775 0.773 0.778 0.792 0.805 0.813 Okoljski odtis 2000 2001 2002 2003 2004 2005 Slovenija 2,88 2,86 3,5 3,4 np 4,5 Danska 3,62 3,52 5,4 5,8 np 8 Irska 4,95 4,93 5,1 5,0 np 6,3 Avstrija 3,46 3,50 4,8 4,9 np 5 Romunija 2,09 2,38 2,2 2,4 np 2,9 Preglednica 2: Indeks človeškega razvoja (HDI) v kombinaciji z okoljskim odtisom v Sloveniji in nekaterih državah EU v letih 2000, 2001, 2002, 2003 in 2005 7

Vir: Human Development Report (UNDP), 2002-2006 in Global Footprint Network, 2009. (http://www.footprintnetwork.org/en/index.php/gfn/page/footprint_for_nations/, 20.9.2009) Opomba k preglednici 2: np = ni podatka 2.3. Podatkovni nabori za izračun kazalcev iz osnovnega nabora Evropske agencije za okolje Evropska agencija za okolje, katere članice so poleg držav EU še Islandija, Norveška, Švica in Turčija, sodelujejo pa tudi države jugovzhodne Evrope, od leta 2004 objavlja t.i. Osnovni nabor kazalcev (EEA Core Set of Indicators) (EEA, 2009). Nabor obsega 37 kazalcev šestih okoljskih tematik. Kriteriji za izbor kazalcev so bili predvsem relevantnost glede na politične prioritete in cilje, razpoložljivost kakovostnih podatkov z dovolj dolgim časovnim nizom in prostorsko pokritostjo ter uporaba dobro osnovanih metodologij za izračun (Caspersen O., 2007). Podlaga za umeščanje kazalcev je analitičen okvir DPSIR (gonilne sile (driving forces) obremenitve (pressures) stanje (state) vpliv (impact) odzivi (resposes). V primerjavi s številnimi drugimi nabori okoljskih kazalcev in (okoljske dimenzije) kazalcev trajnostnega razvoja, je število različnih podatkovnih virov, ki so uporabljeni za izračune, nekoliko večje in precej raznoliko. Predvsem velja poudariti, da so za izračun kazalcev v veliki meri uporabljeni podatki iz poročil, ki jih na podlagi poročevalskih obveznosti, izhajajočih iz EU zakonodaje, na Evropsko komisijo posredujejo države članice. Na področju kakovosti zraka poročamo Evropski komisiji podatke o izpustih onesnaževal v zrak ter podatke o stanju kakovosti zunanjega zraka. Poročanje izpustov je predmet t.im. NEC direktive (Directive 2001/81/EC of the European Parliament and of the Council of 23 October 2001 on national emission ceilings for certain atmospheric pollutants), ki obravnava nacionalne zgornje meje in projekcije izpustov SO 2, NOx, NMVOC in NH 3. V pripravi je sprememba direktive, ki bo pogojevala tudi poročanje delcev (PM10). Nacionalne evidence izpustov pripravlja Agencija RS za okolje s pomočjo uporabe statističnih podatkov (poraba goriv, industrijska proizvodnja, odpadki, število glav živine, posevki). Podatke o stanju kakovosti zraka zbira Agencija RS za okolje v okviru obstoječe monitoring mreže. Podatki o stanju kakovosti zraka se poročajo Evropski komisiji v skladu z določili Okvirne direktive o kakovosti zunanjega zraka (Directive 2008/50/EC of the European Parliament and of the Council of 21 May 2008 on ambient air quality and cleaner air for Europe). Zaradi vse večjih zahtev glede priprave ocen stanja onesnaženosti zraka bo potrebno v prihodnosti tudi za področje kakovosti zraka upoštevati nekatere statistične podatke, kot so npr. število prebivalcev po občinah. Na področju poročanja toplogrednih plinov, ki jih poročamo v skladu z Decision No 280/2004/EC of the European parliament and of the council of 11 February 2004 concerning a mechanism for monitoring Community greenhouse, poročamo evidence toplogrednih plinov (TGP). Novost na poročanju evidenc je usklajevanje poročevalskih formatov TGP in formatov za poročanje izpustov zaradi delnega prekrivanja poročevalskih zahtev in možnosti nadaljnjega kombiniranja podatkovnih baz. Usklajevanje poročevalskih formatov sta prevzeli konvenciji in sicer LRTAP konvencija o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (Convention on Long-range Transboundary Air Pollution) ter konvencija UNFCCC (United Nations Framework Convention on Climate Change). Ker se tudi evidence toplogrednih plinov pripravljajo na osnovi statističnih podatkov bi bilo potrebno na nacionalnem nivoju urediti zagotovitev pridobivanja statističnih podatkov na podlagi enotne zahteve, natančno opredeljene v okvirnem sporazumu SURS-ARSO. Velika težava, ki jo imamo trenutno na področju poročanja TGP in je vezana na implementacijo Odločbe 280/2004/EC, 8

je poročanje kazalcev. Podatki za te kazalce se črpajo iz statističnih podatkovnih baz, za katere ni zagotovljenega celotnega podatkovnega niza, to je od leta 1990 dalje. Gre za podatke s področja industrije (gross value-added total industry), gospodinjstev (stock of oermanently occupied dwellings), storitev (gross value-added services) ter transporta (specific CO2 emissions of public and autoproducer power plants). V vse večji meri so na področju kakovosti zraka ter podnebnih sprememb v uporabi tudi različni modeli in iz njih izhajajoči kazalci na temo scenarijev. Pri prikazu podatkov o napovedanih temperaturnih trendih se poleg z nobelovo nagrado nagrajenega IPCC (Intergovernmental Panel on Climate Change), naslanjajo tudi na podatkovne nize nizozemskega meteorološkega inštituta (Het Koninklijk Nederlands Meteorologisch Instituut) in oddelka za raziskave podnebja Univerze East Anglia (University of East Anglia, Climate Research Unit). Predstavljene pa so tudi zaveze in napovedi o zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, ter njihovo uresničevanje po posameznih državah, kakor izhajajo iz poročil konvenciji UNFCCC. Za kazalce s področja ohranjanja narave in biotske pestrosti je značilno, da pri zagotavljanju podatkov za njihov izračun ali prikaz odigrajo pomembno vlogo nevladne organizacije (BirdLife, The Dutch Butterfly Conservation), ki so razvile uveljavljene metodologije za spremljanje stanja indiktorskih vrst ptic oz. metuljev. S svojo široko mrežo članov - amaterjev in profesionalcev zagotavljajo sicer zelo težko izmerljiv podatek o dejanskem stanju in trendu določenih vrst v naravi. Odzive nacionalnih politik na ogrožanje rastlinskih in živalskih vrst ter habitatov naj bi spremljal kazalec o površinah zavarovanih območij, za članice EU pa tudi podatki o območjih, vrstah in habitatih, ki jih varuje NATURA 2000, vzpostavljena na podlagi EU zakonodaje. Področje poročanja o vodah je znotraj EU v fazi velikih sprememb, saj se v okviru Okvirne vodne direktive vzpostavlja sistem WISE (Water Information System in Europe). WISE naj bi na integriran način, z velikim poudarkom na čim podrobnejših, georeferenciranih podatkih, združeval podatke o razpoložljivih količinah vode, njeni porabi, onesnaževanju voda z izpusti in izmerjene ter ocenjene kakovosti vodotokov, jezer, podtalnice in morja. Kljub pomenu, ki ga ima voda za zdravo življensko okolje, so (bili) podatki o količini in kakovosti vode med državami slabo primerljivi, poročani z velikimi zamudami in nezanesljivi. Osnovni razlog za to je verjetno težavnost usklajevanja metodologij merjenj, ki izhaja iz raznolikosti pojavljanja vode v naravi in tudi načinov njene rabe. Trenutno so podatki o rabi vode, pridobljeni na podlagi statističnih raziskovanj nacionalnih statističnih uradov in poročani na Eurostat, podatki o razpoložljivih količinah vode pa so povzeti iz Waterbase in vodeni na EEA. EEA polni svojo podatkovno bazo preko njenega omrežja EIONET. Podobno so v Waterbase vnešeni tudi podatki o kakovosti voda to je o koncentracijah onesnaževal na posameznih (izbranih) merilnih mestih, ki so del državnih monitoring sistemov. Kazalec o tem, kako uspešne so države pri izvajanju politik na področju zmanjševanja izpustov v vode, zaenkrat zajema podatke le iz poročil o izvajanju direktive o čiščenju komunalnih odpadnih voda. Med bolj obravnavanimi kazalci je kazalec spremembe rabe tal. Kljub nekaterim pomanjkljivostim, predvsem preslabo prostorsko resolucijo, ki je pomembna predvsem za države z veliko pestrostjo v pokrovnosti oz. majhnimi površinami posamezne vrste rabe tal, se je za spremljanje tega pojava v Evropi in svetu (glej poglavje o okoljskem odtisu) uveljavila baza CORINE LAND COVER. Gre za georeferencirano bazo podatkov o pokrovnosti tal, ki je narejena na podlagi satelitskih posnetkov. Za Slovenijo ter večino ostalih evropskih držav je bila po enaki metodologiji narejena za stanje v letih 1996, 2000 in 2006, kar omogoča poleg ocene stanja tudi oceno sprememb v pokrovnosti in 9

rabi tal. Na podlagi teh baz so bili pripravljeni računi t.i. LEAC (Land and Ecosystem Accounts), ki omogočajo podrobnejše analize sprememb tokov. Baze za Slovenijo so bile narejene v sodelovanju med Evropsko agencijo za okolje in Ministrstvom za okolje in prostor (GURS in ARSO). Če kazalci s področja spremljanja obremenitev, stanja, vplivov in odzivov pretežno črpajo podatke iz uradnih poročil in raziskovalnih projektov, so podatki o gonilnih silah to so predvsem človekove, dejavnosti kot je proizvodnja, promet, bivanje,... relativno dobro pokriti s statističnimi raziskovanji in tudi za Osnovni nabor kazalcev Evropske agencije za okolje pretežno povzeti po Eurostatu (energetska, kmetijska in prometna statisika). Dejstvo je, da brez upoštevanja vseh komponent ocenjevalnega okvira, kot ga pozna EEA (DPSIR), ni mogoče narediti celovitega okvira presoje okolja. Iz slednjega izhaja potreba po čim boljši preglednosti nad potrebnimi podatkovnimi viri za pripravo kazalcev ter sodelovanju različnih deležnikov pri racionalizaciji poročanja. S tem bi v veliki meri razbremenili tudi posamezne poročevalske enote. V nadaljevanju navajamo primer sodelovanja na področju odpadkov, katerega dobra prakso bi bilo na nacionalnem nivoju smiselno prenesti za vsa področja okoljskega poročanja. V Prilogi 1 prilagamo pregled podatkovnih nizov in virov za Okoljski odtis, Evropski indeks srečnega planeta ter Osnovni nabor kazalcev Evropske agencije za okolje. 3. RACIONALIZACIJA POROČANJA Namen racionalizacije poročanja je poleg zmanjšanja potrebnih finančnih in človeških virov tudi uskladitev poročanih podatkov. Poteka med institucijami na nacionalni in mednarodni ravni. V okviru tako imenovane skupine štirih glede vsebin ter metodologij, na tehnološko informacijski ravni pa preko Skupnega okoljskega informacijskega sistema z deljeno odgovornostjo SEIS (Shered eniromental information system). Ta v nekaterih državah, kot je na primer Češka, že deluje, na evropski ravni pa je zakonska podlaga v pripravi na Komisiji Evropske unije. 3.1. Medinstucionalna racionalizacija poročanja in primer odpadkov Racionalizacija poročanja med institucijami na nacionalni ravni poteka preko različnih dogovorov. Eden takih je na primer med Statističnim uradom RS (SURS) in Agencijo RS za okolje (ARSO), glede skupnega obrazca poročanja zavezancev za odpadke. Te podatke smo v zahtevani obliki dolžni poročati po dveh podatkovnih tokovih na Evropsko komisijo ter na Eurostat in Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki že imata skupen obrazec. Kljub skupnemu zbiranju podatkov zavezancev pa je v prejšnjih letih še vedno prihajalo do dvojnega dela pri obdelavi podakov zaradi različnih metodologij preračunavanja. SURS je na Eurostat in OECD poročal utežene podatke, ARSO pa na Komisijo EU vsoto pridobljeno po administrativni poti. V bodoče bomo zelo verjetno tudi na Komisijo EU poročali utežene podatke saj bo tako primerljivost z drugimi državami, ki večinoma že poročajo utežene podatke, boljša. Sodelovanje državnih institucij z nacionalnimi Statističnimi uradi vzpodbuja tudi Eurostat. Problem neusklajenih podatkov na nacionalni ravni se namreč kaže tudi pri kazalcih, ki jih harmonizirajo z EEA. Po ustanovitvi skupine štirih je namreč Eurostat prevzel področje odpadkov. 10

Skupina štirih je bila ustanovljena leta 2005 s sporazumom med Evropsko agencijo za okolje (EEA), Direktoratom za okolje Komisije EU (DG okolje), Skupnim raziskovalnim centrom (JRC) ter Eurostatom z namenom racionalizacije poročanja in zagotavljanja spletnih podpor relevantnim podatkom o okolju. Med te institucije, so porazdeljene naslednje tematike o okolju: podnebne spremembe, vode, zrak, biološka raznovrstnost, ekosistemi ter raba zemljišč na EEA, gozdovi in tla na JRC ter kot omenjeno odpadki, naravni viri in produkti na Eurostat. Porazdelitev je v grobem dorečena vendar bo potrebno pozornost usmeriti še v določene vrzeli tudi glede posameznih predpisov. Študija EEA na primer kaže, da za čezmejni prevoz odpadkov ne bo zadostovalo, da bodo zavezanci na nacionalno raven poročali le na osnovi zahtev Baselske konvencije. Države tako že v osnovi dobijo preveč agregirane podatke iz katerih na evropski ravni ni možno narediti kvalitetnih analiz in posledično podpora odločanju ne bo zadostna. 3.2. SEIS in NESIS Pobuda za vzpostavitev SEIS se je začela že pred leti, leta 2008 pa je Komisija izdala sporočilo o Skupnem okoljskem informacijskem sistemu SEIS (COM(2008) 46 konč). Pomembnejša načela SEIS so, da je informacije treba upravljati čim bliže vira, da jih je treba zbrati enkrat in jih v različne namene izmenjavati z drugimi. Na EEA od leta 2007 na to temo potekajo različni projekti in javnosti sta na primer preko spleta že dostopni aplikaciji za ozon ter kopalne vode. Slednje so kasneje še nadgradili z možnostjo interaktivnega sodelovanja javnosti. Preko SMSa lahko vsak obiskovalec evropskih kopališč pošlje svoje opažanje glede kakovosti kopalne vode. Poleg vsebinskega je preko SEIS potrebno uskladiti tudi tehnološko komunikacijski vidik. SEIS vzpostavitveni plan EEA prikazuje slika 5. EEA v SEIS predvideva tudi vključitev komponente za 'SEIS Forward', ki bi pokrival informacije vezane na prihodnost. Modele za pripravo različnih izgledov za prihodnost, scenarije, institucionalno organiziranost ter kazalce. Vsi ti elementi so oz. bodo objavljeni tudi na EEA spletni strani in bodo v pomoč za pripravo analiz za izglede v prihodnosti na nacionalni, regionalni ravni ter na določenih problematikah. Na teh informacijah EEA intenzivneje dela zadnjih nekaj let, nekatere države kot so npr. Nizozemska, Nemčija, Belgija in Švedska pa imajo s tem že precej izkušenj. V Belgiji imajo z zakonom določeno, da izdajajo Poročilo o izgledih o okolju. Vedno več držav pa se tega orodja poslužuje v podporo odločanju. NESIS (Network to enhance a European Environmental Shared and Interoperable Information System) je omrežje evropskih in nacionalnih organizacij, ki bo v prvi fazi omogočil pripravo analiz informacijsko komunikacijskih komponent, ki bodo prispevale k razvoju SEIS in vzpostavitev kataloga dobrih praks glede informacijsko komunikacijskih rešitev za upravljanje okoljskih podatkov. 11

SEIS implementation - who does what - 3 SOER2010 Part A EEA SOER2010 Part B Data Centres SOER2010 Part C 16 Pilot projects Data flows Regulation Impact assessment EC EIONET NESIS Legal + Technical Working Group Slika 5: Izvajanje SEIS na Evropski agenciji za okolje Vir: Evropska agencija za okolje 3.2.1. Primer SEIS na nacionalni ravni Češka okoljsko informacijska agencija CENIA, je SEIS na nacionalni ravni že vzpostavila. Začeli so leta 2005 ko so z analizo obstoječih informacijskih sistemov (IS) in podatkovnih baz ugotovili, da imajo 40 različnih IS in tisoč podatkovnih baz, ki jih je večinoma upravljalo 14 različnih organizacij in institucij, ki so pripravljale in objavljale različna okoljska poročila. Preko SEIS so uskladili podatkovne vire in za uporabnike okoljskih podatkov vzpostavili enoten modul za dostop do informacij o okolju. Preko tako imenovanega statističnega in poročevalskega sistema (ISSaR Information System of Statistics and Reporting), (slika 6) so vzpostavili: splošno podatkovno skladišče za informacije različnih sistemov, ki pokrivajo posamezne okoljske tematike, enoten sistem za nacionalno in mednarodno poročanje, podatki so zbrani enkrat in uporabljeni v različne namene, podatki vključujejo prostorsko komponento in so agregirani na primernem nivoju, zagotavljen je neposreden dostop do vseh podatkov preko spleta, vzpostavljena je enotna platforma za nadaljno učinkovito rudarjenje podatkov, analize, poročila ter podporo odločevalcem, zgrajeno je kot enotno vozlišče za komunikacijo in izmenjavo podatkov med državo, EU in drugimi odjemalci V piramidi informacij (slika 7), se lepo vidi, da je odprto le še eno poglavje, okoljske ocene. Za zapolnitev te vrzeli, so v CENIA pripravili projekt MECENAS (Methodology Centre for Environment Assessment) v katerega želijo vključiti tudi druge države srednje Evrope. Namen je postaviti skupne standarde za analiziranje podatkov, ki jih države poročamo po mednarodnih poročevalskih obveznostih in jih morda celo predstaviti v skupnem poročilu o okolju. S tem bi zagotovili boljšo primerljivost med državami ter znižali stroške priprave poročil za javnost. 12

Slika 6: češki primer vzpostavitve SEIS na nacionalni ravni Vir: CENIA Slika 7: Piramida informacij o okolju Vir: CENIA 3.3. Evropsko poročilo o okolju in izgledih SOER 2010 Racionalizacija poročanja je nujno potrebna in jo je potrebno pazljivo vzpostavljati. Vendar se na evropski ravni že kaže, da samo izpoljnevanje mednarodnih poročevalskih zahtev ne zadošča popolnoma za ustrezne spremembe politik o okolju. V lanskem letu je zato EEA v poročilu Stanje okolja in izgledi (SOER), ki bo predvidoma zaključeno leta 2010, državam članicam EEA dala možnost, da podajo svojo različnost. Tako na demografskem, ekonomskem kot socialnem področju, ki jim včasih omogoča boljšo, včasih počasnejšo in stroškovno zahtevnejšo izvajanje evropskih predpisov. Komisija EU bo tako dobila še dodatne relevantne informacije za pomoč pri kreiranju pravnih podlag. Poročilo, ki je izhajalo vsakih pet let naj bi prešlo v kontinuiran proces in bo vključeno v SEIS. Sestavljeno bo iz 4 delov: Del A, bo orientiran v prihodnost, Evropa bo predstavljena tudi z vidika sveta. Del B bo analiziral okoljske problematike, izpostavljene v 6. okoljskem akcijskem programu, integralne analize ter ocene Del C, bo namenjen predstavitvi držav in sicer bodo nacionalne okoljske problematike predstavljene preko kazalcev, kart ter podatkov, ki bodo odgovarjala na aktualna vprašanja. Vizija tega dela je v tem, da se predstavi izboljšave v okolju, ki izboljšujejo življenje prebivalcem skozi enoten proces sodelovanja, ki spozna in upošteva razlike posameznih držav, z uporabo visoko kakovostnih nacionalnih okoljskih analiz. Del D je namenjen komunikaciji ter pripravam, da bo poročilo doseglo čim širši krog različnih uporabnikov. Nekatere države kot npr Irska, ki ji bosta sledili Norveška in Švica, pa v tem kontekstu pripravljajo kratke informativne filme o okolju v državi v povezavi s socio-ekonomsko situacijo. 13

Del poročila kjer bo predstavljena Slovenija, pripravljamo na Agenciji RS za okolje v sodelovanju z relevantnimi institucijami. Evropska agencija za okolje bo poročilo izdala predvidoma novembra 2010. Literatura: 1. Caspersen O., 2007. Core set of indicators. Contribution to Beyon GDP Virtual Indicator Expo. Measuring progress, true wealth, and the well-being of nations, international conference, 19.-20. November 2007. Brussels 2. COM(2009) 433 konč. SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU BDP in več Merjenje napredka v svetu, ki se spreminja 3. COM(2008) 46 konč. SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Za skupni okoljski informacijski sistem 4. EEA, 2009. EEA Core Set of Indcators. http://themes.eea.europa.eu/ims/csi 5. Gallup (2006) The World Poll Questionnaire. Available at http://media.gallup.com/dataviz/www/wp_questions_white.pdf. For more information on Gallup s methodology see www.gallup.com/consulting/worldpoll/24046/about.aspx 6. Global Footprint Network, 2008. National Footprint Accounts, 2008 Edition. www.footprintnetwork.org 7. Global Footprint Network, 2008a. Calculation metododlogy for the National Footprint Accounts, 2008 Edition. http://www.footprintnetwork.org/en/index.php/gfn/page/methodology/ 8. Global Footprint Network, 2009. Ecologiocal Footprint Accounting: A research question, its flaws and ways forward. Measuring the Progress of Societies. Newsletter (6/2009) 9. Hall J., 2009. Rising, moving and beyond. Measuring the Progress of Societies. Newsletter (6/2009) 10. NEF - The New Economics Foundation, 2009. Happy Planet Index 2.0 http://www.happyplanetindex.org/public-data/files/happy-planet-index-2-0.pdf 11. NEF - The New Economics Foundation, 2009a. The European Happy Planet Index. http://www.happyplanetindex.org/public-data/files/european-happy-planet-index.pdf 12. SEIS Forward delavnica EEA in CENIA, 2009, gradivo z delavnice 13. UNDP, 2002. Human Development Report, http://hdr.undp.org/en/reports/ 14. UNDP, 2003. Human Development Report, http://hdr.undp.org/en/reports/ 15. UNDP, 2004. Human Development Report, http://hdr.undp.org/en/reports/ 16. UNDP, 2005. Human Development Report, http://hdr.undp.org/en/reports/ 17. UNDP, 2006. Human Development Report, http://hdr.undp.org/en/reports/ 18. UNDP, 2007. Human Development Report, http://hdr.undp.org/en/reports/ 19. UNDP, 2008. Human Development Report, http://hdr.undp.org/en/reports/ 20. UNDP, 2009. Human development report. UNDP, 2002. Human Development Report 14

Priloga 1: Podatkovni nizi in viri za Okoljski odtis, Evropski indeks srečnega planeta ter Osnovni nabor kazalcev Evropske agencije za okolje Tabela 2: Podatkovni viri za Okoljski odtis (izdaja 2008) Vir: Global Footprint Network, National Footprint Accounts edition 2008 Podatkovni niz Vir Odtis kmetijskih površin Production (tonnes yr-1) and area (ha) FAO ProdSTAT Statistical Database. http://faostat.fao.org/site/526/default.aspx (accessed June 2007). Pašni odtis Imports and exports (1000 t yr-1) Technical conversion factors for secondary agricultural products Agricultural commodity prices Production quantities of livestock products, and livestock populations (tonnes year-1 or heads or 1000 heads) Imports and exports of livestock (1000 tonnes year-1) FAO TradeSTAT Statistical Databases. http://faostat.fao.org/site/406/default.aspx (accessed September 2007). FAO Technical Conversion Factors for Agricultural Commodities (v beta 1.g). http://www.fao.org/es/ess/tcf.asp FAO TradeSTAT Statistical Database FAO ProdSTAT Statistical Database. http://faostat.fao.org/site/452/default.aspx (accessed January 2007). FAO TradeSTAT Statistical Databases. http://faostat.fao.org/site/406/default.aspx (accessed September 2007). Feed efficiency (kg dry matter head-1 day- 1) and feed intake (tonnes dry matter year-1) Haberl, H., K.H. Erb, F. Krausmann, V. Gaube, A. Bondeau, C. Plutzar, S. Gingrich, W. Lucht and M. Fischer-Kowalski. 2007. Quantifying and mapping the human appropriation of net primary production in earth s terrestrial ecosystems. PNAS 104: 12942-12947. Dry matter percent (tonnes dry matter crop (tonne crop)-1) Haberl, H., K.H. Erb, F. Krausmann, V. Gaube, A. Bondeau, C. Plutzar, S. Gingrich, W. Lucht and M. Fischer-Kowalski. 2007. Quantifying and mapping the human appropriation of net primary production in earth s terrestrial ecosystems. PNAS 104: 12942-12947. Market feed percent (tonnes feed (tonne market product)-1) Animal weights (tonnes head-1) Above-ground NPP %, edible % of aboveground NPP Number of Animals in stock (heads or 1000 heads) FAO Supply Utilization Accounts Statistical Database. 2003. (Archived from prior FAOSTAT release, no longer available online). Vaclav Smil. 2000. Feeding the World: A Challenge for the Twenty-First Century. Cambridge: MIT Press. Chad Monfreda (personal communication). 2008. SAGE, University of Wisconsin, Madison. FAO ResourceSTAT Statistical Database. http://faostat.fao.org/site/348/default.aspx (accessed August 2007). Extraction rates FAO. 2000. Technical Conversion Factors for Agricultural Commodities. Gozdni odtis Feed requirements for livestock Production, imports, exports (tonnes, m3 or m3 roundwood equivalent) Secondary product extraction rates (unit primary product / unit secondary product) Net annual increment (m3 ha-1 yr-1) Vaclav Smil. 2000. Feeding the World: A Challenge for the Twenty-First Century. Cambridge: MIT Press. FAO ForesSTAT Statistical Database. http://faostat.fao.org/site/626/default.aspx#ancor (accessed December 2007). UNECE and FAO. 2005. European Forest Sector Outlook Study. http://www.unece.org/timber/docs/sp/sp-20.pdf (accessed October 2008) UNECE and FAO.2000. Temperate and Boreal Forest Resource Assessment. Geneva: UNECE, FAO. FAO.1998. Global Fiber Supply Model. ftp://ftp.fao.org/docrep/fao/006/x0105e/x0105e.pdf (accessed October 2008). IPCC. 2006. 2006 IPCC Guidelines for National Greenhouse Gas Inventories Volume 4: Agriculture Forestry and Other Land Use. http://www.ipcc-nggip.iges.or.jp/public/2006gl/vol4.html (accessed September 2008). Ribiški odtis Production, imports, exports (tons) FAO FishSTAT Fisheries Statistical Database. http://www.fao.org/fishery/figis (accessed March 2008). Trophic levels Fishbase Database. Froese, R. and D. Pauly (Eds.) 2008. http://www.fishbase.org (accessed June 2008). 15

Ogljični odtis Podatkovni niz Area of EEZ Discard factor, transfer efficiency, carbon content of fish per tonne wet weight Sustainable catch Emissions from fossil fuels, by country and economic sector Emissions from fossil fuels, by country Vir Sea Around Us Project. Fisheries Centre, Pew Charitable Trusts and the University of British Columbia. 2008. http://www.seaaroundus.org/project.htm (accessed October 2008). Pauly D. and V. Christensen. 1995. Primary production required to sustain global fisheries. Nature. 374: 255-257. Gulland, J.A. 1971. The Fish Resources of the Ocean. West Byfleet, Surrey, England: Fishing News. IEA CO2 Emissions from Fuel Combustion Database. 2007. http://wds.iea.org/wds/ (accessed October 2008). Marland, G., T.A. Boden, and R. J. Andres. 2007. Global, Regional, and National Fossil Fuel CO2 Emissions. In Trends: A Compendium of Data on Global Change. Oak Ridge, TN: Carbon Dioxide Information Analysis Center, Oak Ridge National Laboratory and U.S. Department of Energy. International trade quantities by commodity Embodied energy of traded commodities Carbon sequestration factor UN Commodity Trade Statistics Database. http://comtrade.un.org/ (accessed June 2008). Global Footprint Network internal database, available upon request. IPCC. 2006. 2006 IPCC Guidelines for National Greenhouse Gas Inventories Volume 4: Agriculture Forestry and Other Land Use. http://www.ipcc-nggip.iges.or.jp/public/2006gl/vol4.html (accessed September 2008). Ocean sequestration IPCC. 2001. Climate Change 2001: The Scientific Basis. Cambridge, UK: Cambridge University Press, 2001. World heat and electricity carbon intensity IEA CO2 Emissions from Fuel Combustion Database. 2007. http://wds.iea.org/wds/ (accessed October 2008). Odtis pozidanih območij Infrastructure area (ha) World Resources Institute Global Land Cover Classification Database. http://earthtrends.wri.org (accessed March 2008). Hydroelectricity Production (MWh) Yield for Hydroelectricity (MWh/ha) British Petroleum. 2007. Statistical Review of World Energy. http://www.bp.com/productlanding.do?categoryid=6929&contentid=7044622 (accessed October 2008). Goodland. 1997. Environmental Sustainability in the Hydro Industry. Large Dams: Learning from the Past, Looking at the Future. Washington DC: Workshop Proceedings, IUCN, Gland, Switzerland and Cambridge, UK and the World Bank Group. Biokapaciteta First source for land areas of cropland, grazing land, forest, other wooded land, inland waters, and built-up land. Limited to EU member countries. Second source for data on cropland, grazing land, other wooded land, inland waters. Second source for built-up land areas. Corine Land Cover 2000. European Topic Centre on Land Use and Spatial Information, 2000. Barcelona: EIONET. http://terrestrial.eionet.europa.eu/clc2000/ FAO ResourceSTAT Statistical Database. http://faostat.fao.org/site/348/default.aspx (accessed January 2008). Global Agro-Ecological Zones. FAO and International Institute for Applied Systems Analysis 2000. http://www.fao.org/ag/agl/agll/gaez/index.htm. (accessed October 2008). Third source for built-up land areas. Fourth source for built-up land areas. Global Land Cover 2000. Institute for Environment and Sustainability, Joint Research Center and European Commission. Italy: IES. http://wwwtem.jrc.it/glc2000/ (accessed October 2008). Global Land Use Database. Center for Sustainability and the Global Environment, University of Wisconsin-Madison. 1992. http://www.sage.wisc.edu:16080/iamdata/ (accessed January 2007). Only source for area of marine continental shelf. Area of marine EEZ. Not currently used in biocapacity calculation WRI Global Land Cover Classification Database. http://earthtrends.wri.org (accessed January 2007). Sea Around Us Project. Fisheries Centre, Pew Charitable Trusts and the University of British Columbia. 2008. http://www.seaaroundus.org/project.htm (accessed October 2008). 16

Tabela 3: Evropski indeks srečnega planeta Vir: NEF - The New Economics Foundation, 2009a Vrstni red Država Zadovoljstvo Življenjska doba Ogljični odtis Indeks srečnega planeta 1 Iceland 8.0 79.6 1.1 72.3 2 Sweden 7.8 80.1 1.6 63.3 3 Norway 7.5 79.5 2.0 56.0 4 Switzerland 8.1 80.5 3.0 51.6 5 Cyprus 7.2 79.1 2.3 51.3 6 Denmark 8.4 77.4 3.2 49.8 7 Malta 7.4 78.7 2.5 49.4 8 Slovenia 6.9 76.4 2.1 48.5 9 Netherlands 7.5 78.5 2.8 48.4 10 Austria 7.5 78.7 2.8 47.9 11 Latvia 5.1 70.7 0.4 47.5 12 Spain 7.2 79.6 2.7 47.4 13 Ireland 7.7 78.2 3.1 46.5 14 Italy 6.8 79.6 2.5 46.4 15 Germany 7.0 78.5 2.6 46.3 16 Finland 7.8 78.4 3.4 45.7 17 Belgium 7.4 78.7 3.0 45.5 18 France 6.6 79.3 2.5 44.8 19 Poland 6.1 74.6 1.8 43.9 20 Romania 5.4 71.5 1.1 43.7 21 United Kingdom 7.2 78.4 3.3 42.3 22 Portugal 5.7 77.3 2.0 41.8 23 Slovakia 5.5 73.8 1.6 40.8 24 Czech Republic 6.4 75.3 2.7 39.7 25 Lithuania 5.1 71.9 1.3 39.0 26 Hungary 5.5 72.4 1.9 38.3 27 Greece 6.3 78.8 3.2 38.3 28 Bulgaria 4.1 72.1 1.6 29.7 29 Luxembourg 7.7 77.9 6.9 29.6 30 Estonia 5.6 71.3 3.5 29.3 Tabela 4: Podatkovni viri za Osnovni nabor kazalcev Evropske agencije za okolje Vir: EEA, 2009. Naziv podatkovnega niza National Emission Ceilings (NEC) Directive Inventory EEA aggregated and gap filled air emission data Vir Directorate-general for Environment National emissions reported to the Convention on Long-range Transboundary Air Pollution (LRTAP Convention) National emissions reported to the UNFCCC and to the EU Greenhouse Gas Monitoring Mechanism RAINS Model CAFE baseline PM10 emissions estimates AirBase - The European air quality database Gisco - Urban Audit 2004 Corine land cover (CLC1990) 250 m - version 12/2009 Critical loads database and average accumulated exceedances Modelled deposition estimates for sulphur and nitrogen from the EMEP Unified Model on the standard EMEP grid resolution of approx 50km x 50km Ozone depleting substances data (UNEP - Ozone Secretariat) Annexes of Convention on the conservation of European wildlife and natural habitats (Bern Convention, 1979) Annexes of the EC 79/709 and 92/43 Directives IUCN Red List of Threatened Species Nationally designated areas (National - CDDA) Common Database on Designated Areas (CDDA International) Conclusions of the Natura 2000 biogeographic seminars Natura 2000 EUNIS database Trends of butterflies Trends of farmland birds The United Nations Economic Commission for Europe (Environment and Human Settlements Division) Directorate-general for Environment The International Institute for Applied Systems Analysis (IIASA) Statistical Office of the European Communities Coordination Center for Effects The United Nations Economic Commission for Europe (Environment and Human Settlements Division) The United Nations Environment Programme Council of Europe Directorate-general for Environment The World Conservation Union United Nations Environment Programme World Conservation Monitoring Centre Directorate-general for Environment Directorate-general for Environment The Dutch Butterfly Conservation BirdLife 17

Naziv podatkovnega niza Trends of woodland, park and garden birds National communications National projections, policies and measures Greenhouse gas emission projections for 2010 in Europe European average annual and monthly temperature, Based on CruTempV2 (CRU) with the Climate Explorer application of KNMI Global average monthly and annual temperature (Taveglv2) Trends in annual, summer and winter temperature station data in Europe Trends in the frequency of summer days (above 25 degrees Celsius) and cold, and heat wave occurrence, based on station data in Europe Projected temperature trends (Intermediate ACACIA scenario) CH4 and N2O concentrations CO2 concentrations Climate Change 2001 - The Scientific Basis HFC-134a and SF6 concentrations Land Cover Accounts (LEAC) Methodology tests Soil contamination World Development Indicators database (World Bank) Waste statistics (Eurostat): Packaging waste 2006, 1000 tonnes Water statistics (Eurostat) Waterbase - Rivers Waterbase - Groundwater Waterbase - Lakes Waterbase - Transitional, coastal and marine waters GIS data for Europe Compliance to the bathing water quality directive 76/160/EEC: coastal and fresh water zones GIS data for Europe Situation report for UWWT Directive Agriculture and Environment (Eurostat) Agriculture statistics (Eurostat) Organic farming statistics (Organic centre Wales) Energy statistics (Eurostat) Annual Macroeconomic Database ICCAT Research and Statistics (SCRS) Fishery data (FAO) Cod and mackerel spawning stock biomass (ICES) Fishery statistics (Eurostat) Length of coastline Transport statistics (Eurostat) Vir BirdLife United Nations Framework Convention on Climate Change Directorate-general for Environment Directorate-general for Environment Het Koninklijk Nederlands Meteorologisch Instituut (KNMI) University of East Anglia, Climate Research Unit Het Koninklijk Nederlands Meteorologisch Instituut (KNMI) Het Koninklijk Nederlands Meteorologisch Instituut (KNMI) Intergovernmental Panel on Climate Change (IPCC) Advanced Global Atmospheric Gases Experiment Scripps Institution of Oceanography Intergovernmental Panel on Climate Change (IPCC) NOAA's National Geophysical Data Center (NGDC) The World Bank Statistical Office of the European Communities Statistical Office of the European Communities ESRI Directorate-general for Environment ESRI Directorate-general for Environment Statistical Office of the European Communities Statistical Office of the European Communities The University of Wales, Aberystwyth Statistical Office of the European Communities Directorate-general for Economic and Financial Affairs The International Commission for the Conservation of Atlantic Tunas The Food and Agriculture Organisation International Council for the Exploration of the Sea Statistical Office of the European Communities not specified Statistical Office of the European Communities 18