Še je prostor za inovativnost v logistiki!

Transcription

1 Kongresu na pot/foreword Še je prostor za inovativnost v logistiki! Spoštovane članice in člani slovenskega logističnega združenja, udeleženke in udeleženci kongresa Oskrbovalne verige v znanosti in praksi 2014! V Slovenskem logističnem združenju smo si med strateške cilje zadali povezovanje uporabnikov in ponudnikov logističnih storitev ter povezovanje gospodarstva in fakultet, kot temelj za dolgoročni uspeh slovenske logistike. To je hkrati zelo pomembno tudi za konkurenčnost industrije. Prepričan sem, da je za izboljšanje logistične ponudbe še dovolj prostora in verjamem, da tudi industrija še ni v celoti spoznala, katere izzive bi lahko reševala v sodelovanju z zunanjimi izvajalci logističnih storitev. Tradicija nas še vedno omejuje, še posebej, če nam gre dobro in zato ne iščemo novih rešitev. Ali pa se tega ne znamo lotiti. Od fakultet pričakujemo, da nam bo ponudila diplomante, ki bodo oboroženi z znanjem o novih tehnologijah in procesih ter bodo objektivna pomoč pri prestavljanju naše ekonomije v višjo prestavo. Včasih naša pričakovanja niso uresničena. Morda tudi zato, ker na sodelovanje nismo dovolj pripravljeni. Slovensko logistično združenje Letališka 16, 1000 Ljubljana T: w: Želim, da dogodek»oskrbovalne verige v znanosti in praksi«postane skupni imenovalec tega sodelovanja. Dogodek, kjer bodo gospodarstveniki in kolegi iz fakultet skupaj načrtovali svoje aktivnosti. Dogodek, kjer bomo spoznavali najboljše prakse in katerih izzivov so se lotili najboljši med nami ter kako. Z dobrimi tehnološkimi rešitvami in učinkovitim delom izboljšujemo poslovanje danes. Za obstoj in rast podjetja pa je ključna inovativnost, na kateri moramo graditi. Menim, da je za inovativne storitve, ki bodo naročnikom pomagale biti boljši in konkurenčnejši, v logistiki še dovolj prostora. Tako je zasnovan tudi naš dogodek. S priznanimi domačimi in tujimi strokovnjaki ter managerji bomo najprej strateško potem pa povsem operativno razpravljali in predstavljali načine učinkovitega organiziranja inovativne dejavnosti, transporta in logistike pri ponudnikih in uporabnikih logističnih storitev. Razprava o sodelovanju med gospodarstvom in univerzo je lani naletela na odličen odziv, zato jo v letu 2014 nadaljujemo tam, kjer smo ostali. Igor Žula, predsednik Slovenskega logističnega združenja 1

2 Kongresu na pot/foreword Ključ do večje inovativnosti v oskrbovalnih verigah je v sodelovanju in soustvarjanju Ne delati več, ampak misliti drugače in ustvarjati drugačne storitve in izdelke, ki bolje zadovoljujejo potrebe kupcev, je imperativ uspeha današnjega dne. Tako so se v nemškem podjetju Rehau že leta 2008 zavedali pomena inovativnosti in so usposobili prve inovacijske skavte, katerih naloga je bila, da iščejo obetavne zamisli na trgu. Njihov glavni cilj so bili razvojni dobavitelji s katerimi so skupaj iskali nove zamisli za nove izdelke. S tem je bila nakazana nova paradigma inovativnosti, ki se je razvijala od posamičnih idej do tega, da znamo k razmišljanju o ustvarjanju novega izdelka pritegniti dobavitelje. Planet GV, poslovno izobraževanje, d. o. o. Likozarjeva ulica 3, 1000 Ljubljana T: F: W: Glavni izziv, ki se ga lotevamo na kongresu Oskrbovalne verige v znanosti in praksi 2014 je prav spodbujanje inovativnosti v oskrbovalnih verigah; kako hitro, stroškovno učinkovito in okolju prijazno zagotoviti kupcem oskrbo s pravimi izdelki in storitvami. Na pohodu so odprte inovacije, katerih glavna ideja je, da h kreiranju novih rešitev povabimo celotno oskrbovalno verigo, od dobavitelja, prodajalca do končnega kupca in si dobrobiti teh rešitev tudi ustrezno delimo med seboj. V tem je pravi smisel ustvarjanja dodane vrednosti v oskrbovalnih verigah. Kongres Oskrbovalne verige v znanosti in praksi 2014 vas vabi, da prisluhnite tistim, ki jim je uspelo narediti ta preboj, da spoznate dobre prakse iz domačih in mednarodnih okolij in se v iskanju inovativnih rešitev še močneje povežete med seboj. Dr. Danijela Brečko, prokuristka Planeta GV 2

3 Program poslovno-logističnega kongresa OSRKBOVALNE VERIGE V ZNANOSTI IN PRAKSI 2014 Kongresni center Wellenss Park Laško, Velika dvorana I Sreda, 15. oktobra 2014 Moderatorja: prof. dr. Elen Twrdy, dekanja Fakultete za pomorstvo in promet, Univerza v Ljubljani in prof. dr. Bojan Rosi, dekan Fakultete za logistiko, Univerza v Mariboru Otvoritev kongresa in pozdravni nagovori Igor Žula, Slovenskego logistično združenje Dragomir Matić, Luka Koper, d. d Plenarni govor prof. dr. Danijel Rebolj, rektor Univerze v Mariboru Plenarni govor Dr. Ivan Svetlik, rektor Univerze v Ljubljani Plenum 1: STRATEŠKO NAČRTOVANJE LOGISTIKE IN INOVATIVNOSTI Vloga inovativnosti pri zagotavljanju učinkovite logistike* Dr. Ian Sutherland, IEDC-Poslovna šola Bled Logistične priložnosti v Afriki /Država se predstavi (Logistične) priložnosti v Nigeriji* aina Stephen, NAFDAC, Nigerija Logistika in inovativnost* Dr. Jos Marinus, Evropsko logistično združenje Pokrovitelj odmora Odmor za kavo in druženje Boxmark Leather iz šivalnice v razvojnega dobavitelja v avtomobilski, letalski in ladijski industriji Matej Bastič, Boxmark Leather, d. o. o Talum iz ponudnika surovin do ponudnika gotovih izdelkov Marko Drobnič, Talum, d. d DSV Transport prilagajanje logističnih storitev potrebam uporabnikov * rené Falch Olesen, DSV Transport, Danska Pokrovitelj odmora Odmor za kavo in druženje 3

4 Program kongresa/programme OKROGLA MIZA: Kako s pomočjo obvladovanja procesa inoviranja do izboljšanja ponudbe sogovorniki: Matej Bastič, Boxmark Leather, d. o. o. rené Falch Olesen, DSV Transport* Marko Drobnič, Talum, d. d. rok Svetek, Schenker, d. d. Dr. Ian Sutherland, IEDC-Poslovna šola Bled* DRUŽABNI VEČER Druženje ob skupni večerji in glasbi Mance Špik z DJ-em a la carte restavracija (medetaža Hotela Wellness Park Laško) Četrtek, 16. oktobra 2014 Plenum 2: INOVATIVNOST & LOGISTIKA Logistika Kako lahko logistika pripomore h konkurenčnosti organizacije? Moderator: dr. Igor Jakomin, docent za področje transportne logistike, Fakulteta za pomorstvo in promet Univerza v Ljubljani Vloga logistike v podjetju s primeri dobre prakse v industriji* prof. dr. Antonio Rizzi, Univerza v Parmi, Italija Zaradi učinkovite logistike širimo poslovanje v mednarodnem okolju Klemen Bavdek, Sportina Group OKROGLA MIZA: Kako lahko logistika pripomore h konkurenčnosti organizacije? Pokrovitelj odmora sogovorniki: Klemen Bavdek, Sportina Group prof. dr. Antonio Rizzi, profesor, Univerza v Parmi, Italija* tone Stanovnik, Špica International, d. o. o Odmor za kavo in druženje Transport & skladiščenje Moderator: Robert Sever, direktor Združenja za transport (GZS) Učinkovito gospodarjenje v transportu in skladiščenju peter Pišek, Frigotransport Pišek&Hsf d. o. o. Marjan Bezjak, F.A. Maik, d. o. o Konkurenčnost slovenskih logistov Mag. Ernest Gortan, Intereuropa, d. d. 4

5 OKROGLA MIZA: Konkurenčnost slovenske logistike in transporta sogovorniki: Marjan Bezjak, F.A. Maik, d. o. o. Mag. Ernest Gortan, Intereuropa, d. d. peter Pišek, Frigotransport Pišek&Hsf d. o. o Skupno kosilo Hotelska restavracija(medetaža Hotela Wellness Park Laško) Inovativnost Moderator: mag. Matjaž Marovt, direktor Tehnične direkcije in Tehničnega sektorja ter namestnik generalne direktorice, Adria Mobil, d. o. o Organizacije inovativne dejavnosti v podjetju Jure Thaler, Lotrič Meroslovje, d. o. o Upravljanje z inovacijami v Gorenju Boštjan Pečnik, Gorenje, d. d Odmor OKROGLA MIZA: Učinkovito upravljanje z inovacijami, zaposlenimi in proces inoviranja, izkušnje s prakse, sodelovanje z inštituti in fakultetami sogovorniki: tadej Knez, Iskra Zaščite, d. o. o. Leon Korošec, Elan, d. d. Marko Lotrič, Lotrič Meroslovje, d. o. o. Boštjan Pečnik, Gorenje, d. d. prof. dr. Bojan Rosi, Fakulteta za logistiko, Univerza v Mariboru prof. dr. Elen Twrdy, Fakulteta za pomorstvo in promet, Univerza v Ljubljani Podelitev priznanja za NAJBOLJŠI RAZVOJNO RAZISKOVALNI PRISPEVEK S PODROČJA LOGISTIKE OZIROMA OSKRBOVALNIH VERIG in predstavitev dobitnika priznanja Sklepi kongresa *Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku. Petek, 17. oktobra 2014 Delimo dobre prakse predstavitev in ogledi dobrih praks Adria Mobil konceptni avtodom (predstavitev in ogled) Mag. Matjaž Mavrot, Adria Mobil, d. o.o. Oranžna dvorana Pivovarna Laško ogled Mitja Gobec, Pivovarna Laško, d. d. 5

6 Program kongresa/programme Program of the International Business Logistics Congress SUPPLY CHAIN MANAGEMENT IN SCIENCE AND PRACTISE 2014 Congress center Wellness Park Laško, Main Hall I Wednesday, 15 October :30 1:00 pm Opening of the congress and welcome speech Igor Žula, Slovenian Logistics Association Dragomir Matić, Luka Koper, d. d. 1:00 1:15 pm Plenary speech prof. Danijel Rebolj, Ph.D., University of Maribor Chancellor 1:15 1:30 pm Plenary speech Ivan Svetlik, Ph.D., University of Ljubljana Chancellor Plenary meeting 1 STRATEGIC PLANNING OF LOGISTICS AND INNOVATION Facilitators: Prof. Ph.D. Elen Twrdy, Dean of the Faculty of Maritime Studies and Transport, University of Ljubljana, and Prof. Ph.D. Bojan Rosi, Dean of the Faculty of Logistics, University of Maribor. 1:35 2:20 pm The role of innovation in providing efficient logistics* Ian Sutherland, Ph.D., IEDC-Bled School of Management 2:20 3:00 pm Logistic opportunities in Africa / An introduction of a country - (Logistic) opportunities in Nigeria* aina Stephen, NAFDAC, Nigeria COFFEE-BREAK SPONSOR 3:00 3:20 pm Logistics and Innovation* Jos Marinus, Ph.D., European Logistics Association 3:20 3:50 pm Coffee break 3:50 4:20 pm Boxmark Leather - from a sewing plant to a development supplier in car, aircraft and ship building industries Matej Bastič, Boxmark Leather, d. o. o. 4:20 4:50 pm Talum - from a supplier of raw materials to a supplier of finished products Marko Drobnič, Talum, d. d. COFFEE-BREAK SPONSOR 4:50 5:20 pm DSV Transport - adapting logistics services to customers needs* rené Falch Olesen, DSV Transport 5:20 5:40 pm Coffee break 6

7 5:40 6:40 pm PANEL DISCUSSION: How to improve the offer by managing the process of innovation participants: Matej Bastič, Boxmark Leather, d. o. o. rené Falch Olesen, DSV Transport* Marko Drobnič, Talum d. d. rok Svetek, Schenker, d. d. Ian Sutherland, Ph.D., IEDC-Bled School of Management* SOCIAL EVENING 8:00 pm Social gathering with dinner and Manca Špik & DJ a la carte restaurant (mezzanine Hotel Wellness Park Laško) Thursday, 16 October 2014 Plenary meeting 2: INNOVATION & LOGISTICS 9:00 11:05 am LOGISTICS - HOW CAN LOGISTICS HELP THE COMPETITIVENESS OF AN ORGANIZATION? Facilitator: Igor Jakomin, Ph.D., Assistant professor for transport logistics, Faculty of Maritime Studies and Transport, University of Ljubljana. 9:05 9:35 am The role of logistics in a company with examples of good practice in industry* prof. Antonio Rizzi, Ph.D., University of Parma, Italy 9:35 10:05 am Due to efficient logistics we expand our business internationally Klemen Bavdek, Sportina Group 10:05 11:05 am PANEL DISCUSSION: How can logistics help the competitiveness of an organization participants: Klemen Bavdek, Sportina Group prof. Antonio Rizzi, Ph.D., University of Parma, Italy* tone Stanovnik, Špica International, d. o. o. COFFEE-BREAK SPONSOR 11:05 11:30 am Coffee break 11:30 13:35 am Transport & Warehousing Facilitator: Robert Sever, Director of the Transport Association (GZS) 11:35 12:05 am Efficient management in transport and warehousing peter Pišek, Frigotransport Pišek&Hsf, d. o. o. Marjan Bezjak, F.A. Maik, d. o. o. 12:05 12:35 am Competitiveness of Slovenian logistic companies ernest Gortan, M.Sc., Intereuropa, d. d. 7

8 Program kongresa/programme pm PANEL DISCUSSION: Competitiveness of Slovenian logistics and transport participants: Marjan Bezjak, F.A. Maik, d. o. o. ernest Gortan,M.Sc., Intereuropa, d. d. peter Pišek, Frigotransport Pišek&Hsf, d. o. o pm Lunch Hotel Restaurant (mezzanin Hotela Wellness Park Laško) pm Innovation Facilitator: Matjaž Marovt, M.Sc., director of Technical directorate and Technical sector and general manager deputy, Adria Mobil, d.o.o pm Organization of innovation activities in a company Jure Thaler, Lotrič Meroslovje, d. o. o pm Innovation management in Gorenje Boštjan Pečnik, Gorenje, d. d pm Coffee break pm PANEL DISCUSSION: Efficient innovation and HR management, practical experiences, collaboration with institutes and faculties participants: tadej Knez, Iskra Zaščite, d. o. o. Leon Korošec, Elan, d. d. Marko Lotrič, Lotrič Meroslovje, d. o. o. Boštjan Pečnik, Gorenje, d. d. prof. Ph.D. Bojan Rosi, Faculty of Logistics, University of Maribor prof. Ph.D. Elen Twrdy, Faculty of Maritime Studies and Transport, University of Ljubljana pm Granting the award for THE BEST R&R CONTRIBUTION IN LOGISTICS AND SUPPLY CHAINS and introducing the winner 6.00 pm Resolutions *The lecture will be in English language. Friday, 17 October 2014 Examples of good practices ORANGE HALL 9:00 11:30 am Adria Mobil (Presentation of the concept camper) Matjaž Marovt, M.Sc., adria Mobil, d. o. o. 9:00 11:00 am The visit to Laško brewery - an example of good practice Mitja Gobec, Pivovarna Laško, d. d. 8

9 STRATEŠKO NAČRTOVANJE LOGISTIKE IN INOVATIVNOSTI/ STRATEGIC PLANNING OF LOGISTICS AND INNOVATION Moderatorja/Fracilitators Prof. dr. Elen Twrdy, dekanja Fakultete za pomorstvo in promet, Univerza v Ljubljani/ Dean of the Faculty of Maritime Studies and Transport, University of Ljubljana Današnji trg je podvržen hudemu tekmovanju, zato zahteve kupcev po visoki kakovosti in nizkih stroških dostave, postavljajo proizvajalce, prevoznike, ekonomiste in logiste pred težko odločitev kako ostati konkurenčen. Strateško načrtovanje in s tem povezane operativne odločitve, ki vključujejo proizvodnjo, prevoz in storitvene dejavnosti so ključ do izboljšanja konkurenčnosti. Posebno pozornost pri načrtovanju logistike je potrebno posvetiti novim področjem, v katerih se uporabljajo simulacijske tehnike in inovativni pristopi pri reševanju težav. Izboljšanje ključnih kazalnikov uspešnosti je možno z opazovanjem in analiziranjem pomembnih ekonomskih in tehničnih vidikov, ter z uvedbo sodobnih taktičnih in operativnih postopkov. Inovativnost ima tu pomembno vlogo saj zagotavlja operativno učinkovitost in gospodarsko uporabnost. Zato je povezava med prakso in znanostjo izredno pomembna in v današnjih časih nujna. Predstavlja namreč sinergične učinke, ki jih v tem trenutku nujno potrebujemo tudi na področju logistike. Prof. dr. Bojan Rosi, dekan Fakultete za logistiko, Univerza v Mariboru/Dean of the Faculty of Logistics, University of Maribor Logistika je v zadnjem času uspešno prešla iz dejavnosti, ki se izvaja pretežno na operativni ravni, na raven discipline strateškega pomena. S tem je kot veda in dejavnost pridobila na pomenu, posledično pa se vedno bolj zavedamo, da je treba logistične procese urejati in načrtovati usmerjeno in celostno. Inovacije so del tega strateškega načrtovanja in razvoja, ker predstavljajo gonilo napredka, nudijo možnosti za optimizacijo in izboljšanje vseh procesov, ki jih logistika obsega, in so predpogoj za konkurenčnost podjetij (in ne nazadnje tudi akademske sfere). Tako želimo z delom kongresa, ki je posvečen strateškemu načrtovanju logistike in inovativnosti, povezati vse deležnike logistične sfere, da delijo svoje izkušnje in dobre prakse s tega področja, iščejo povezovalne sinergije, možnosti za sodelovanje in skupne razvojne iniciative. Vloga inovativnosti pri zagotavljanju učinkovite logistike/ The role of innovation in providing efficient logistics Dr. Ian Sutherland, namestnik dekana za raziskave, IEDC-Poslovna šola Bled/Deputy Dean for Reserch, IEDC-Bled School of management Logistika kot panoga doživlja obdobje negotovosti, ko se sooča s temeljnimi sistemskimi spremembami. Osredotočil se bom na tri avtomatizacijo in inteligentno kreativne tehnologije (ICT), dodajalno izdelavo, ekstremne vremenske razmere in navedel predloge, kako naj bi se logistična panoga proaktivno odzvala nanje. Kar zadeva avtomatizacijo in inteligentno kreativne tehnologije (ICT), bom podrobneje opisal implikacije avtomatiziranih sistemov oskrbe (npr. brezpilotna letala) in samouravnavalno omrežno tehnologijo (npr. pametne hladilnike), saj bodo prihajajoče spremembe v panogi postavile na glavo dosedanjo prevladujočo logiko v logistiki. Skušal bom premakniti meje tega področja, ko bom osvetlil relevantnost genskega programiranja in njegovega vpliva na ustvarjanje ICT pri napredovanju proti umetni inteligenci. 9

10 Predstavitev programa in predavateljev/introduction of the programme and lecturers Kot drugo ključno spremembo si bomo ogledali vse bolj razširjen pojav dodajalne izdelave. Zaradi razvoja na področju dodajalne izdelave (npr. 3D-tisk) in crowdsourcinga (množičnega zunanjega izvajanja) lokalne delovne sile (npr. ekonomija so-deljenja P2P) se sredstva proizvodnje s tem pa tudi preskrbovalne verige vse bolj poenostavljajo, centralizirajo in demokratizirajo. Te spremembe odpirajo vprašanja o tržnih temeljih logistične panoge. Nazadnje bom obravnavaml ekstremne vremenske razmere kot globalen pojav, ki destabilizira preskrbovalne verige, saj sorazmerno predvidljivo okolje spreminja v kaotično. Ekstremni vremenski pojavi bodo vedno bolj razširjeni, zato bodo vse pogosteje in vse manj predvidljivo motili logistične operacije. In ne samo to: stroški, ki nastajajo zaradi ekstremnih vremenskih razmer, vplivajo na lokalna, državna in transnacionalna gospodarstva, zato se bo vse bolj povečeval pritisk, da je treba preiti na nizkoogljične ali ogljično nevtralne alternative. Obe spremembi bosta dramatično vplivali na področje logistike. Seveda je težko dati jasne in učinkovite odgovore na nanizana vprašanja, vendar pa predlagam dvoje smeri za inovacije v logistiki. Kratko- do srednjeročno naj bi se lotili platform, ki jih soustvarja več zainteresiranih strani, in ključnih področij, na katere bi se morale te platforme osredotočiti. Dolgoročno pa naj bi logistika prenesla svojo pozornost s»produktov«na podatke, tako da bi za potrošnike razvijala proaktivne rešitve, s katerimi bi množico podatkov spreminjala v»pametne podatke«. The logistics industry is in flux and change, facing major systemic and foundational shifts. Highlighting three of these automation and Intelligently Creative Technologies (ICTs), consumer manufacturing, extreme weather I propose proactive responses that should be taken by the logistics industry. Within automation and ICTs I expand and extend the implications of automated delivery systems (e.g. drones) and self-regulating networked technology (e.g. smart refrigerators) to consider industry shifts that will undermine the dominant logic of logistics. Pushing the limits on this area, I highlight the relevance of genetic programming and its impact on creating ICTs in a progression towards Artificial Intelligence. As a second key shift, I look at the rising phenomenon of consumer manufacturing. Arising from advances in additive manufacturing (e.g. 3D printing) and crowdsourcing local labour (e.g. P2P economy), the means of production and consequently the supply chains behind them are becoming increasingly simplified, centralized and democratized. These changes call into question the market fundamentals of the logistics industry. Finally I turn to extreme weather as a global phenomena destabilizing supply chains, turning a somewhat predictable landscape into a chaotic one. As extreme weather increases, it will more frequently and unpredictably disrupt logistics operations. Additionally, as the costs of extreme weather impact local, national and transnational economies, pressure will increase on shifting to low-carbon, or carbon neutral, alternatives. Both changes will dramatically impact the logistics industries. While clear and effective responses to these issues are elusive, I suggest two avenues for innovation in logistics. In the short to mid-term it is a focus on multi-stakeholder co-creation platforms and the foci these platforms need to take. In the longer term it is a shift from logistics being product focused to being data 10

11 Logistične priložnosti v Afriki /Država se predstavi (Logistične) priložnosti v Nigeriji/Logistic opportunities in Africa / An introduction of a country - (Logistic) opportunities in Nigeria Aina Stephen, glavni regulativni načelnik, NFDAC, Nigerija/ Chief Regulatory Officer, National agency for food and drug administration and control, Nigeria Prispevek bo podal pregled logističnih priložnosti v Afriki. Ta celina z ogromnim številom prebivalstva, okoli 1,2 milijarde, in razsežnimi površinami postaja rastoč trg na področju logistike. Tu živi približno 15 % svetovnega prebivalstva. Afrirška gospodarstva hitro rastejo in njihov BDP se zvišuje, kar pomeni visok potencial za logistiko in oskrbovalne verige. Veliko povpraševanje in potrebe te vrveče množice narekujejo razmah na področju preskrbe z blagom in storitvami. Podjetja se morajo odzvati na ta ogromni trg z ustvarjanjem novih trgov in v afriškem zasebnem sektorju se razvija nov trend, ko začenjajo podjetja graditi lastno infrastrukturo, da bi povečala svojo učinkovitost in znižala stroške. Večje poslovanje pomeni večje povpraševanje po logistiki. Logistična infrastruktura v Afriki bo lahko sprostila ekonomske potenciale te celine, obenem pa ponudila ljudem zaposlitev in jih opolnomočila. Vrste trga v Afriki 1. Fizični/odprti trg tradicionalen in prevladujoč; fizična interakcija s potrošniki. Prevoz poteka po cestah ali železnici, s tovornjaki, prikoličarji, avtomobili, vozovi, motornimi kolesi, tricikli itn. 2. Virtualni trg/virtualna logistika nov trend, ki je v Afriki v vzponu; temelji na spletnem trženju v realnem času. Potrošnik uporablja spletne trge, kot sta npr. ebay in Jummia. To trgovanje je izključno elektronsko; je hitro, varno, zanesljivo in skrbi za visoko zadovoljstvo stranke. Kazalniki logistične rasti v Afriki 1. Brezgotovinsko poslovanje 2. Ekonomske povezave / integracija regionalne povezave, npr. ECOWAS 3. Olajševanje trgovanja / sistem enega okenca 4. Trgovanje brez meja: kontrole brez nevšečnosti 5. Poenotenje carinskih storitev in sodelovanje OGA za neovirano logistiko 6. Ugodna in stabilna politična klima spodbuja poslovanje in logistiko 7. Enotna valuta 8. Nižje tarife / davki na blago in storitve 9. Rast majhnih in srednjih podjetij ustvarja nove priložnosti za poslovanje in logistiko 10. Nizke obrestne mere na posojila 11. Ekonomska diverzifikacija 12. Izboljšana infrastrukture oskrbovalnih verig, npr. meddržavne avtoceste, veliko cestno omrežje, luke in letališča. Ob vsem naštetem je jasno, da je Afrika postala ciljna destinacija za menedžerje oskrbovalnih verig in logistične vlagatelje z jamstvom, da se bodo vlaganja dobro obrestovala. This paper gives an overview of Logistics opportunities in Africa. Africa has become an emerging market in the Logistics World with a huge population of 1.2Billion People and a Vast Landscape. It accounts for about 15% of world s human population. Africa economies are fast growing and the GDP is on the Increase leading to a huge potential 11

12 Predstavitev programa in predavateljev/introduction of the programme and lecturers in Logistics and Supply chain. The high demand and needs of this teeming population means an upsurge in goods and services. Companies have to respond to this huge market by creating new ones and the evolving trend within Africa s private sector is that companies are starting to build their own infrastructure to increase efficiency and reduce costs. The higher the business, the greater logistics demand. Logistics infrastructure for Africa has the potential to unlock the Continent s economic potentials while at the same time providing People with employment and empowerment. Modes of markt in Africa 1. Physical/Open Market Traditional and Prevalent. This involves physical Interaction with the Consumers. Logistics is done by road or rail using Trucks, Trailers, Car, Wheel Carts, Motor bike, Tricycles, etc. 2. Virtual Market/Virtual Logistics: This is the new and emerging trend in Africa using online real time marketing. The consumer avail himself of the online markets e.g. ebay, Jummia. This type of commerce is purely electronic; it is fast, safe, reliable and delivers customers satisfaction. Indices for Logistic growth in Africa - 1. Cashless Economic Policy 2. Economic Ties / Integration - Regional Ties e.g. ECOWAS. 3. Trade Facilitation / Single Window Platform 4. Borderless Commerce: Hassle free checks. 5. Unified Customs & OGA s Cooperation for smooth logistics 6. Favorable and Stable Political Climate enhance business & Logistics 7. Single Currency Regime 8. Lower Tariffs / Waiver on goods & services 9. Growth of SME s enhancing creates new business and rise in Logistics 10. Single digit interest rate loan regime 11. Economic diversification 12. Enhanced Supply Chain Infrastructure e.g. Interstate Highways, large Road network, Port & Airports. Looking at the above, it is clear that Africa has become a choice destination for supply chain managers and logistics investors with a guarantee for high returns on investment. Logistika in inovativnost/logistics and Innovation Dr. Jos Marinus, predsednik Evropskega logističnega združenja/ President of European Logistics Association Izraz»upravljanje preskrbovalne verige«je prodrl v javnost leta 1982, ko ga je britanski svetovalec Keith Oliver prvič uporabil v intervjuju za Financial Times. Upravljanje preskrbovalne verige je prišlo v javno sfero sredi 90. let; pred tem je bil poudarek na logistiki. Področje logistike in preskrbovalnih verig je v svojem razvoju doživelo nekaj inovacij, ki so ga drastično spremenile. Železnica, palete, zabojniki, črtne kode, če omenimo samo nekatere, so precej prispevali k temu, kar danes razumemo kot optimizacijo pretoka blaga in informacij od začetka (določitve virov) do končnega porabnika. Dobro se zavedamo, da sodelovanje v verigi v nasprotju s suboptimizacijo prinaša ne samo boljše storitve za stranke, ampak tudi znižuje stroške ter organizaciji dodaja vrednost. 12

13 Ustvarjanje vrednosti ni več samo področje tržnikov in odgovornost komercialistov! Podali vam bomo kratek pregled najpomembnejših inovacij v zadnjih letih in izzivov, ki jih bo prinesla prihodnost. The term supply chain management entered the public domain when Keith Oliver, a British consultant, used it for the first time in an interview for the Financial Times in Supply chain management came into the public arena in the middle 1990 s. Before that the emphasis was on logistics. A couple of milestone innovations changed drastically the field of logistics and Supply Chain. railroads, pallets,containers, barcoding, to name a few, contributed largely to what today is understood as the optimization of flows of goods and information from the origin (sourcing) to the end consumer. It is widely understood that working together in the chain,rather than seeking suboptimization, is delivering not only better service to the customers, is reducing costs but also is adding value for the organization. Creating value is no longer the sole playground for marketers and commercial responsibilities! We will give you a brief overview of the major innovations over the last years and of the challenges in the years to come! Boxmark Leather iz šivalnice v razvojnega dobavitelja v avtomobilski, letalski in ladijski industriji/boxmark Leather - from a sewing plant to a development supplier in car, aircraft and ship building industries Matej Bastič, pomočnik generalnega direktorja, Boxmark Leather, d. o. o./ CEO Assistant, Boxmark Leather Evolucija skupine Boxmark, kot jo poznamo danes, sega v začetek prejšnjega stoletja. Iz povprečnega proizvajalca usnja je razvoj omogočil proizvodnjo usnja, izdelano brez kroma in težkih kovin, kar nam je odprlo vrata v avtomobilsko industrijo. Začeli smo z izsekovanjem kožnih delov in nato tudi s serijsko proizvodnjo šivanih usnjenih prevlek za avtomobile. Naslednji korak v evoluciji je bil, ko smo z lastnim razvojnim oddelkom postali razvojni dobavitelj v avtomobilski industriji. Sledil je razvoj vodoodpornega usnja, ki nam je omogočil še vstop v letalsko in ladijsko industrijo. Kaj bo naslednji korak? Brez jasno zastavljene vizije in strateškega načrtovanja za uresničitev vizije bi bili še vedno na začetku prejšnjega stoletja. Sistematizirano upravljanje razvoja je ključnega pomena za uresničevanje dolgoročnih ciljev, ki bo na predstavitvi predstavljen na primeru prakse iz podjetja. Talum iz ponudnika surovin do ponudnika gotovih izdelkov/ Talum - from a supplier of raw materials to a supplier of finished products Marko Drobnič, predsednik uprave, Talum, d. d./chairman of the board, Talum Potrebe po nenehnem povečevanju učinkovitosti poslovnih procesov, dinamično spreminjanje potreb kupcev, razvoj novih proizvodov in tehnologij, skrajševanje življenjskega cikla izdelkov in naraščajoča globalna konkurenca so dejavniki, ki v Skupini Talum dajejo znanju in inovativnosti zaposlenih v vseh fazah poslovnega procesa, dodaten pomen. Ustvarili smo kulturo podjetja, v kateri je inovativnost vseh zaposlenih eno od ključnih gonil razvoja podjetja. Inovativnost kot način razmišljanja je ena izmed temeljnih strateških usmeritev in vrednot našega podjetja. V Skupini Talum se zavedamo, da se lahko potencial vsakega posameznika v ustreznem okolju in z ustrezno spodbudo razvije v izjemne dosežke. Skozi vzpostavljen sistem za podporo inovativnim dosežkom, podjetje inovatorjem 13

14 Predstavitev programa in predavateljev/introduction of the programme and lecturers priznava pomen njihovega dela pri doseganju skupnih ciljev. Rezultati v letu 2011 zastavljene strategije prestrukturiranja poslovnih procesov, v kateri produktivno intenzivno naravnano miselnost zamenjujeta pomen usmerjenosti h kupcu in dodana vrednost izdelkov, se kažejo v: več kot 90% povečani dodani vrednosti na zaposlenega ter povečanem obsegu prihodkov od prodaje tistih izdelkov in storitev, kjer dosegamo nadpovprečno dodano vrednost, iz 15% ustvarjenih v letu 2011 na 41% ustvarjenih v letu Danes v Skupini Talum ustvarimo več kot 100 mio EUR izdelkov in storitev z nadpovprečno visoko dodano vrednostjo, povprečna dodana vrednost na zaposlenega v celotni skupini pa znaša EUR/zaposlenega, s čemer za 8% presegamo slovensko povprečje. DSV Transport prilagajanje logističnih storitev potrebam uporabnikov/ DSV Transport - adapting logistics services to customers needs Innovation and its impact on the transport and logistics industry change or be changed René Falch Olesen, DSV Transport/ Chief Commercial Officer, DSV Transport Ideje za mojo prakso/ideas for my praxis 14

15 LOGISTIKA KAKO LAHKO LOGISTIKA PRIPOMORE H KONKURENČNOSTI ORGANIZACIJE/LOGISTICS HOW CAN LOGISTIC HELP THE COMPETITIVENESS OF AN ORGANIZATION? Moderator/Fracilitator dr. Igor Jakomin, docent za področje transportne logistike, Fakulteta za pomorstvo in promet, Univerza v Ljubljani/Assistant professor for transport logistics, Faculty of Maritime Studies and Transport, University of Ljubljana. Logistika je že davno dokazala, da je prekoračila meje podporne funkcije v podjetju in da je postala ena ključnih orodij za kreiranje učinkovitosti in posledično beleženje poslovnih uspehov slehernega podjetja v katerikoli gospodarski panogi. Učinkovita logistika je postala ključ do uspeha tudi za negospodarske panoge. Kriza, ki pesti gospodarstvo že daljše obdobje, pa ne zahteva samo učinkovitih rezultatov na področju zmanjševanja logističnih stroškov, v hitrejših dostavah in v popolni varnosti, kriza postavlja in zahteva nove mejnike v razvoju te dejavnosti. Zahteva številne rešitve, ki pripomorejo k še večjemu ustvarjanju dodane vrednosti kot do sedaj, pri tem pa odpira popolnoma nove možnosti za nadaljnji razvoj. Pomen učinkovite logistike in oskrbovalnih verig ter ukrepi, ki so jih najučinkovitejši logistični specialisti uvedli v svojih podjetjih v zadnjem obdobju, je pripeljalo do fenomena, da so zaradi lastnih uspehov, slednji prevzeli vodenje celotnih korporacij. To je velika pohvala in poklon za logistično stroko, ki najboljšim posameznikom odpira vrata v sam vrh poslovodenja. Če je pred nekaj leti bil to osamljen primer, se take odločitve danes sprejemajo že veliko pogosteje. Vloga logistike v podjetju s primeri dobre prakse v industriji/ The role of logistics in a company with examples of good practice in industry Dr. Antonio Rizzi, profesor, Univerza v Parmi, Italija/ Profesor, University of Parma, Italy Kako RFID spreminja verigo drobnoprodajne oskrbe Tradicionalni trgovci na drobno so za svojo konkurenčnost uporabljali čim večjo razširjenost svojih poslovalnic v fizični obliki. Danes nekateri s pomočjo interneta in vidnih količin zalog uporabljajo nove strategije, s katerimi konkurirajo internetnim trgovcem na drobno, drobnoprodajne trgovine pa spreminjajo v distribucijske centre. Izvedeli boste, kako RFID lahko postane strateško orodje, s katero je mogoče tradicionalne oskrbovalne verige spremeniti v nove, ki delujejo po konceptu omnichannel. How RFID is transforming the retail supply chain Traditional brick and mortar retailers have based their competitive edge on the pervasiveness of the physical supply chain. today, leveraging the internet and the visibility of stocks levels, some of them are adopting new strategies to compete with on line retailers, turning retail stores into distribution stores. Learn how RFID can become a strategic tool to turn traditional supply chains in new omnichannel ones. 15

16 Predstavitev programa in predavateljev/introduction of the programme and lecturers Kako v izjemno heterogeni korporaciji, ki se izjemno hitro širi, zagotoviti logistično podporo, ki ne samo spremlja razvoj, ampak aktivno sodeluje pri njem? V Sportina Group so odgovor našli v centralizaciji vseh procesov, ki so v največji možni meri podprti z elektronskimi prenosi ali drugimi načini avtomatizacije. Optimizacijo logistke iščejo skozi informacijske rešitve, ki so po eni strani pravzaprav izjemno poceni, po drugi strani pa dajo veliko dodano vrednost. Ves razvoj Sportina Group dela v povezovanju s slovenskimi podjetji, ki skupaj z njo stopajo na nova tržišča. Klemen Bavdek, vodja logistike in informatike, Sportina Group/Logistic and IT Manager, Sportina Group Ideje za mojo prakso/ideas for my praxis 16

17 TRANSPORT IN SKLADIŠČENJE/TRANSPORT & WAREHOUSING Moderator/Fracilitator Robert Sever, direktor Združenja za transport (GZS)/ President of Association for transport (Slovenian chamber of commerce) Transportno logistična panoga in predvsem njena učinkovitost pomembno vplivata na rast BDP in večji ter hitrejši razcvet trgovine. Na hitrejšo gospodarsko rast vpliva tudi jasna strategija razvoja panoge, kjer so zelo pomembna vlaganja v razvoj logistične dejavnosti in infrastrukture. Slovenija je na podlagi raziskave o učinkovitosti logistike v lanskem letu žal padla iz 34. na 38. mesto med 160 državami, kolikor jih je sodelovalo v raziskavi Svetovne banke za obnovo in razvoj. Kljub jasnim opozorilom in predlogom za ukrepanje nam ni uspelo zadržati, oziroma napredovati po lestvici logistične učinkovitosti. Podjetja v panogi se morajo tako poleg neustreznega domačega poslovnega okolja soočati tudi z vse močnejšo tujo konkurenco. Nastop gospodarske krize je občutno zmanjšal in razdrobil naročila v transportu in logistiki, kar je pri prevozniških podjetjih in logistih terjalo veliko sprememb in prilagodljivosti. Izzivov na trgu je veliko, kakšne rešitve lahko ponudijo uspešna domača podjetja, bomo slišali v tem sklopu Transport & Skladiščenje. Učinkovito gospodarjenje v transportu in skladiščenju/ Efficient management in transport and warehousing Marjan Bezjak, direktor, F.A. Maik, d. o. o. /Director, F.A. Maik Za uspeh podjetja na trgu je odločilna dobro delujoča dobavna veriga, v kateri imajo skladišča pomembno vlogo. Njegova osnovna funkcija je varovalna. V okviru skladiščnih procesov definiramo določanje lokacije, razporejanje in prevzemanje materiala v skladišču, čuvanje materiala, izdaja materiala iz skladišča ter gospodarjenje z zalogami. Ponudniki celovitih rešitev moramo svojim odjemalcem nuditi kvalitetne, fleksibilne in seveda stroškovno ugodne storitve. Samo poslovno okolje je zelo hitro spremenljivo in organizacija se mora vedno bolj in vedno hitreje prilagajati ali bolje mora se odzivati na spremembe v okolju. Ideje za mojo prakso/ideas for my praxis 17

18 Predstavitev programa in predavateljev/introduction of the programme and lecturers INOVATIVNOST/INNOVATION Moderator/Fracilitator mag. Matjaž Marovt, direktor Tehnične direkcije in Tehničnega sektorja ter namestnik generalne direktorice, Adria Mobil, d. o. o./director of Technical directorate and Technical sector and general manager deputy, Adria Mobil V Sloveniji se soočamo s krutim dejstvom, da dodana vrednost na zaposlenega v vseh dejavnostih gospodarstva pod povprečjem EU in da v zadnjih 10 letih ni bistveno narasla. V letih pred krizo se je ustvarjal videz, da je možno zagotoviti (dolgoročno) uspešnost podjetja z manipulacijo finančnih številk, z akvizicijami nepovezanih poslov ali z ustvarjanjem strateških navezav. K temu moramo dodati še neposrečeno zgodbo o privatizaciji, ki ji je velik del slovenskega managementa namenjal nesorazmerno velik del svojega časa in energije, pri tem pa pozabljal na razvoj podjetij. V Sloveniji se pogosto postavlja vprašanje, ali so lahko inovacije rešitev za izhod iz ekonomske krize. Dilema ne obstaja, kajti inovativnost je edina, ki v tržni ekonomije naredi ekonomski subjekt konkurenčnejši pred drugimi in mu omogoči uspeh na trgu, s tem pa tudi ekonomski obstoj. Pošten posel je namreč proizvajanje in prodajanje produktov, ki jih kupci želijo kupiti oz. jih potrebujejo. Pri tem seveda moramo razumeti, da je produkt v tržnem smislu karkoli, kar je lahko ponujeno trgu in lahko zadovolji potrebo ali željo kupca. In ker na prostem trgu nastopa s ponudbo praviloma več ponudnikov, je potrebno kupca prepričati z drugačnostjo, izvirnostjo. V storitvenih dejavnostih, torej tudi v logistični dejavnosti se pogosto težje poistovetimo z inovativnimi procesi, ki jih uspešno izvajajo proizvodna podjetja. Plenum Inovativnost želi s primeroma organiziranosti v dveh uspešnih slovenskih podjetij in z okroglo mizo pestre zasedbe spodbuditi razmišljanja, kako te izkušnje prenesti v storitvena podjetja. Danes v svetu, nabitem z znanjem in novimi informacijami, podjetje samo ne zmore več generirati inovacij samo. Samo sodelovanje med podjetji, strokovna podpora znanstvenih inštitucij in sodelovanje države, ki lahko na izboljšanje konkurenčnosti podjetij ključno pripomore z odpravljanjem ovir za hitrejši razvoj, z oblikovanjem spodbudnejšega poslovnega okolja in s prevzemanjem razvojnega rizika v predrazvojnih fazah inovacijskega procesa, so zmagovita kombinacija inovacijsko uspešnih družb. Plenum Inovativnost se bo na okrogli mizi dotaknil tem povezovanja podjetij, sodelovanja z znanstvenimi inštitucijami in vloge države pri spremembi našega okolja v smeri inovativne družbe. Organizacije inovativne dejavnosti v podjetju/ Organization of innovation activities in a company Jure Thaler, direktor kontrolnega organa, Lotrič Meroslovje, d. o. o./ Lotrič Meroslovje Za transport blaga, ki je občutljiv na klimatske vplive, se uporablja za to posebej prirejena vozila in vsebnike. Odgovornost za zagotavljaje pogojev, ki so za blago ključnega pomena, je iz strani naročnika prenesena na distributerja. Z uporabo ustrezne infrastrukture distributerji svojim naročnikom zagotavljajo ustrezne pogoje za transport blaga. Analize tveganja dostavnih poti in ustreznost delovanja vozil namenjenih za transport blaga pri kontroliranih pogojih okolja, so za zagotavljanje kakovosti transporta ključnega pomena. Skladnost vozil za transport hitro pokvarljivih živil zagotavlja ATP Certifikat, ki potrjuje skladnost z mednarodnimi merili in klasifikacijo vozil za namen takega transporta. Maping temperature v vozilih, namenjenih transportu zdravil, zagotavlja ustrezen temelj za izvedbo analize tveganja dostavnih poti zdravil, katerih transport je potreben v nadzorovanih pogojih okolice. 18

19 V kombinaciji z ustreznim nadzornim sistemom skladnost z ATP in maping prinaša distributerju ter naročniku varnost in sledljivost pogojev pri katerih se blago transportira. Z razvojem inovativnih postopkov merjenja v LOTRIČ Meroslovje skrbimo za kakovost in varnost procesov naših odjemalcev. Upravljanje z inovacijami v Gorenju/ Innovation management in Gorenje Boštjan Pečnik, Izvršni direktor za področje razvoja, Gorenje, d.d./ Executive director of development, Gorenje Na začetku predavanja bo na kratko predstavljena skupina Gorenje. Za uspešno uresničevanje strategije podjetja je ena od ključnih aktivnosti razvoj inovativnih, konkurenčnih izdelkov in storitev. Predstavljeni bodo ključni cilji na področju raziskav in razvoja ter njegova organizacija. Poudarek pa bo na predstavitvi celotnega procesa kreiranja novega izdelka. Prikazane bodo posamezne faze v procesu ter ključni elementi znotraj le teh. Na koncu predavanja bo predstavljeno sodelovanje z univerzami in inštituti na razvojno raziskovalnem področju. Ideje za mojo prakso/ideas for my praxis 19

20 Ideje za mojo prakso/ideas for my praxis